Cveto Marsič: Vista de tierra decal, 2005. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Cveto Marsič: Vista de tierra decal, 2005. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Camino profundo
Cveto Marsič: Camino profundo, 1998. Foto: Mestna galerija Ljubljana

Razstava, ki jo bodo zaprli 14. maja, prinaša po besedah Marsiča dober vpogled v njegovo ustvarjanje. Čeprav galerija na ogled ne ponuja njegovih najbolj reprezentativnih del, so po umetnikovih besedah izbrana platna zelo pomembna in dobro opisujejo pot, ki jo je v preteklih letih prehodil z življenjsko sopotnico Petro Paulo Merin.



Umetnik se predstavlja doma
Cveto Marsič, ki se je rodil leta 1960 v Kopru, je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Že petnajst let se s svojimi deli pojavlja na mednarodnih razstaviščih, na slovenski likovni sceni pa ni prisoten. Andrej Medved, umetniški vodja Obalnih galerij Piran, ki so sodelovale pri postavitvi, je povedal, da je Marsič za svojo odsotnost s slovenske likovne scene kriv sam, saj telesno ni prisoten. Dodal je, da je s to razstavo tako slovenskemu občinstvu kot tudi kritiki in galerijam ponudil priložnost, da ga uvrstijo v razvoj slovenskega slikarstva.

Dela z izvirno likovno avtonomijo
V katalogu je Medved razstavljajočega umetnika označil za slikarja kromatičnih pejsažev in čistih barvnih nanosov, ki z neminljivim čustvovanjem vibrirajo v informelnem likovnem ekranu. Umetnikovo maniro je postavil v bližino abstraktnemu ekspresionizmu, vendar v njegovem delu najde svojsko likovno avtonomijo, ki bi jo le težko klasificirali z jasno primerjavo v znana, evidentna umetnostna obdobja. O Marsičevi umetnosti je še zapisal, da gre za slikarstvo kot odprto možnost, kjer vsak pristop omogoča snov za drug odnos, kjer vsak minimalni slog domuje v drugem minimalnem slogu.

Z razstavo do večje naklonjenosti
Marsiča je Medved označil kot oblikovanega avtorja, ki pripada evropskemu prostoru. Čeprav je v tujini, kjer sodeluje z zasebnimi galerijami, že priznan, bo po Medvedovih besedah za pridobitev priznanja v slovenskem prostoru potrebnega še veliko dela. Ravnatelj Obalnih galerij Anton Biloslav je ob tej priložnosti opozoril na nekdaj odklonilni odnos kritike in nekaterih slovenskih institucij do Marsičevega dela ter izrazil upanje, da se bo stanje spremenilo.