Kamila Volčanšek je leta 1978 z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji diplomirala pri Janezu Berniku in Špelci Čopič. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Kamila Volčanšek je leta 1978 z nalogo o Klimtu in dunajski secesiji diplomirala pri Janezu Berniku in Špelci Čopič. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Kamila Volčanšek: detajl poliptiha (2007/2008)
Mestna galerija Ljubljana predstavlja 50 akrilov na platnu, ki jih je Kamila Volčanšek naslikala v zadnjih letih. Foto: Mestna galerija Ljubljana

Debelušni, a gibki ženski liki ostajajo stalnica njenega slikarstva, v katerega vedno znova vnese tudi nove prvine, v zadnjem času predvsem geometrijske elemente. Za Kamilo Volčanšek je značilno, da slik ne ustvarja kot vnaprej zamišljeno pripoved, pač pa njeni prizori nekako spontano pridobijo tolikšno pripovedno moč, da so kot iztrgani iz širše zgodbe. Kamila Volčanšek do popolnosti obvlada slikarsko naracijo, saj uspe v malo potezah zarisati veliko zgodbo oziroma ji uspe ustvariti scenografijo.

Dvojnost živahnih figur in statičnih geometrijskih likov
V spremljevalnem besedilu razstave je Nadja Gnamuš izpostavila pomembno dvojnost na slikah Volčanškove. Geometrijski elementi, ki jih slikarka vedno pogosteje uporablja, učinkujejo s hladnim racionalizmom in kot statične poteze nekako 'mirijo' razvnete in razposajene ženske figure. Kot je zapisala Gnamuševa, se geometrijski liki "zoperstavljajo igrivim in gibljivim figuram, kot da bi jih skušale prizemljiti ali celo prostorsko zamejiti".

Eleganca debelušne figure
Slikarstvo Kamile Volčanšek učinkuje sveže in sproščeno in je sinteza raznovrstnih vplivov; na platnih tako zasledimo vplive stripovske umetnosti, estetike poparta, ploskovite japonske risbe, secesijske ornamentalnosti in Richarda Lindnerja. Zanimivo je, kako zelo Kamili Volčanšek uspe debeluškam vdihniti eleganco, katero debelim ljudem sodobni lepotni ideal skoraj avtoritativno odreka.