Znanstvena analiza enega izmed najbolj znanih portretov Elizabete I., portreta iz Darnleyja, je pokazala, da je imela v resnici nežno rdeča lica. Strokovnjaki londonske Narodne galerije portretov (National Portrait Gallery) so na njenih licih našli pigmente rdeče barve, ki se jih da sicer opaziti samo še z mikroskopom. Prišli so do sklepa, da je rdeča barva, ki je bila naknadno nanesena kot lak, v stoletjih zbledela, za seboj pa pustila mrtvaško bledico, ki jo s kraljico povezujemo danes (in se je ohranila tudi v popkulturi: spomnimo se le filmov s Cate Blanchett v glavni vlogi).

Zagorelost je za plebejce
Vseeno pa drži, da je gladka, bleda koža v elizabetinskih časih veljala za ideal lepote (in obenem statusni simbol višjega razreda) - sončne pege in zagorelost so bile domena revežev, ki so garali na poljih, medtem ko so premožni počivali v sencah. Kraljica Elizabeta, ki je seveda narekovala smernice, je silno skrbela za svojo kožo. Obraz in vrat si je pokrivala z belo pasto (lat. cerussa) na osnovi kisa in svinca (!). Tako je skrila brazgotine, ki so jih na njenih licih pustile koze. Ta krema je bila sicer neznansko škodljiva (ženske je počasi zastrupljala in jim še poslabševala kožo), a so si jo lahko privoščile samo plemkinje.

V poznejših letih si je kraljica, ki je dala veliko na videz, v usta menda tlačila krpe. Tako je preprečila, da bi se videla njena vdrta lica (kraljici so, tako kot večini ljudi, morali zaradi slabih higienskih navad izruvati več zob). Lepotna zapoved je bila tudi čim višje čelo: Elizabeta si je dnevno pulila lase s čela, nosila pa je tudi lasuljo, ki jih je še dodatno potegnila nazaj. Oči je obrobljala s črno barvico, da bi tako poudarila belino svojih beločnic.

Tudorji spet v Londonu
Slavna slika bo - v družbi drugih upodobitev in predmetov dinastije Tudorjev - od 11. septembra dalje v Londonu na ogled v okviru nove razstave, The Real Tudors: Kings and Queens Rediscovered. Postavitev v National Portrait Gallery oglašujejo kot sad sedmih dolgih let dela; v tem času so namreč testirali in analizirali nekaj najbolj znanih kosov iz svoje zbirke.

Kuratorji so s pomočjo rentgenov, infrardeče fotografije in analize pigmentov dobili podrobnejši vpogled v dela, med drugim tudi v najstarejše platno, portret Henrika VII. Razstavljen bo poleg njegovega rožnega venca in Knjige ur (priljubljen tip srednjeveškega iluminiranega rokopisa) s kraljevim posvetilom hčerki. Portret Edvarda VI. bo razstavljen ob njegovem dnevniku, pet portretov Marije I. pa ob njenem molitveniku, ki ga bo za to priložnost posodila Westminstrska katedrala.
Kuratorka razstave Tarnya Cooper obljublja, da bo razstava na enem samem mestu predstavila najpomembnejše upodobitve vseh vladarjev tudorske dinastije, obenem pa nazorno pokazala, kako so slike nastajale in bile pozneje pogosto popravljene. "Obiskovalci bodo lahko videli več portretov iz različnih življenjskih obdobij vsakega monarha, kar bo zelo življenjsko ponazorilo eno najbolj dinamičnih dinastij v zgodovini."