Notranjosti opuščenih tovarniških kompleksov, rudnikom in razpadajočim pročeljem industrijskih poslopij se je Živkovič posvečal že v ciklusih Črna dolina, Odsev spomina, Prostori tišine in On fas, fotografskemu ohranjanju tega, kar počasi izginja, pa je namenjen tudi tokratni sklop. Črno-beli dimniki bodo na ogled do 21. julija. Razstavo gosti galerija, ki jo je pomagal ustanoviti prav umetnik, ki se v njen predstavlja tokrat.

Kombinacija subjektivnega videnja in širših pomenov
Tudi tokratna razstava je dokaz, da se Živkovič najbolje znajde z monokromatsko tehniko. Kot je marca ob izidu monografije Živkovičevih fotografij njegovo ustvarjanje ocenil vodja galerije Photon Dejan Sluga, Živkoviču uspe združevati subjektivno videnje s širšimi pomeni. Svojo motiviko je jasno določil s ciklusom fotografij o t. i. črni dolini, ko se je odločil za obisk sveta opustošene postindustrijske krajine. Svoje zanimanje za temo je v naslednjih serijah le še poglabljal.

Živa bitja le redko zatavajo na Živkovičeve fotografije
Na njegovih fotografijah je le redko mogoče najti živa bitja. Njihova prisotnost občutek odtujenosti in brezizhodnosti posnetih situacij le še stopnjuje, a obenem zbuja tudi tiho upanje, da vse le ni tako črno. To, kar vidimo, ni nujno tudi tisto, kar občutimo ali česar se spominjamo, je o Živkovičevih posnetkih v uvodu v monografijo zapisal likovni kritik Brane Kovič.