V spodnjih prostorih galerije se je namreč s svojim interaktivnim videoprojektom Ditopia 02, ki ga je oblikoval v sodelovanju z multimedijskim centrom Station Mir, predstavil Marko Košnik.

Ditopia se razvija naprej
Tokratna inštalacija je le drugo poglavje v seriji Ditopij, saj si je umetnik zadal nalogo oblikovati dolgoročni projekt, ki se bo razvijal v obdobju več let. Aktualni projekt je Košnik, ki je zadnja tri leta deloval v Berlinu, sicer premierno že predstavil v Caenu v Franciji, kjer je luč sveta ugledala tudi že Ditopia 05.

Prilagoditev razmeram Moderne galerije
Pri svojem delu Košnik uporablja najsodobnejšo računalniško tehnologijo, zaradi česar so si obiskovalci Moderne galerije inštalacijo lahko ogledali zgolj v prirejeni obliki.

Nezapisljivi jeziki v svetu računalništva
Produkt umetniškega delovanja Marka Košnika je slovensko občinstvo zadnjič občudovalo leta 2000, ko je umetnik v sodelovanju z inštitutom Egon March predstavljal projekt Namizni kino. V zadnjih letih pa je Košnik deloval predvsem v tujini. V času bivanja v Mehiki se je med drugim lotil raziskave uporabe digitalnih medijev za pomoč razvoju in ohranjanja obstoja indogenih jezikovnih skupin. To so jezikovne skupine, ki se sporazumevajo v jezikih, ki jih s črkovno kodo ni mogoče zapisati.

Mladost, povezana z Laibachom
Marko Košnik je bil med drugim v obdobju 1981-83 tudi član slovite glasbene zasedbe Laibach. Leta 1986 pa je vzpostavil inštitut Egon March, v okviru katerega je realiziral večji del svojih umetniških podvigov. Inštitut je bil sicer zasnovan kot teoretska, raziskovalna in produkcijska enota za rokovanje z mediji sodobnega časa. Košnik svojega umetniškega udejstvovanja ne želi vsebinsko in izrazno omejevati. Zato se je poskusil tudi že v pisanju scenarijev, režiji, komponiranju glasbe, računalniškem programiranju za potrebe predstav, performansov in še bi lahko naštevali.