Eden bistvenih poudarkov pri Tršarjevem ustvarjanju je, da je barvo in svetlobo kot temeljni likovni prvini, značilni za slikarstvo, povzdignil na kiparsko raven. Pri svojem ustvarjanju je sprva izhajal iz varjene plastike človeške figure z izrazitimi poudarki na njeni konstruktivnosti.

Do leta 1972 član skupine Neokonstruktivisti
Deloval je v skupini z Dragico Čadež, Dževadom Hozo in Dragom Hrvackim, po odstopu Hoza pa s Tonetom Lapajnetom. Skupina je leta 1969 umetniško dozorela, dobila izrazito novokonstruktivistično programsko osnovo in se leta 1970 tudi formalno ustanovila kot Neokonstruktivisti, a je po letu 1972 razpadla.

Tršar se je tedaj usmeril v raziskovanje v okviru lumino objektov, skulptur iz prosojnih plastičnih snovi, ki največkrat osvetljene z neonskimi cevmi različnih barv ohranjajo iluzijo figure ali krajin. Nad pleksisteklom sta postopoma prevladala žgana glina in bron, velik pomen pa ima v njegovem delu tudi risba, so zapisali v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).

Redni profesor na Oddelku za kiparstvo
Leta 1937 rojeni Tršar se je na Šoli za umetno obrt v Kropi učil kovaške obrti. Diplomiral je na Oddelku za kiparstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je pozneje končal tudi kiparsko specialko. Bil je docent in predavatelj na akademiji, kjer je bil med letoma 1989 in 1991 tudi dekan. Nato je bil redni profesor na Oddelku za kiparstvo do upokojitve leta 2006.

Prejel je več pomembnih nagrad, med njimi zlato ptico (1970), Župančičevo nagrado (1974) in nagrado Prešernovega sklada (1978). Ob 80-letnici so mu lani pripravili razstave v Kostanjevici na Krki, v Galeriji DLUL in v Moderni galeriji v Ljubljani.

Dobitnica priznanja za leto 2018 Polonca Lovšin
Leta 1970 rojena umetnica je najprej diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in nato še iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer je zaključila tudi podiplomski študij kiparstva in novih medijev. V Nemčiji je končala še doktorski študij vizualne umetnosti.

V svojem delu se osredotoča na samoorganizirane iniciative in alternativne oblike delovanja v arhitekturi in urbanizmu. Je soustanoviteljica društva KUD Obrat, s katerim razvija večleten projekt skupnostnega vrta Onkraj gradbišča. Poleg tega je avtorica in soavtorica številnih publikacij. Je dobitnica več štipendij, nagrad in umetniških rezidenc, med drugim je prejela nagrado zlata ptica (2010).

Dobitnik priznanja za leto 2018 Viktor Bernik
Bernik se je rodil leta 1971, diplomiral je iz slikarstva na ALUO-ju, kjer je tudi magistriral. Študijsko je potoval po Evropi in ZDA.

Izhajajoč iz postulatov postmedijskega slikarstva se Bernik v svojem opusu posveča vprašanjem prostora, tako družbenega kot umetnostnega. Preizprašuje koncepte umetnostnega podobotvorja v različnih medijih, v katerih prepleta razmisleke o umetnostnih in družbenih fenomenih.

O Jakopičevi nagradi
Podelitev nagrade in priznanj bo 12. aprila v Moderni galeriji. Ustanovitelji nagrade so ZDSLU, ALUO in Moderna galerija, pozneje se jim je pridružilo še Slovensko društvo likovnih kritikov. Nagrado podeljujejo od leta 1969, priznanji bodo letos podelili šestič.

Razstava letošnjih nagrajencev bo od 13. do 25. aprila na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi.