Bienale tudi v svoji 21. izvedbi ostaja zvest preprostemu konceptu, da gre pri dogodku za predstavitev najboljšega z vseh področij, ki jih povezuje sicer precej splošni termin industrijsko oblikovanje. Dogodek se tako zavestno izogiba močnejšemu kuratorskemu posegu oziroma koncipiranju razstave na določeno temo. Mednarodna komisija je prav zaradi 'tematske odprtosti' bienala imela veliko dela, kajti na razpis se je prijavilo več kot 400 del. Na razstavo, ki jo je postavil studio industrijskega oblikovalca Jureta Miklavca, pa se je uvrstilo 126 del (razdeljena so v kategorije proizvodi, oblikovalske zasnove in vidna sporočila) iz 18 držav. Poleg zgoraj omenjenih treh meril ti eksponati zadovoljujejo tudi ekološke standarde in ustrezajo pojmu inovativnega izdelka.
Sekretariat BIO - platforma za razvoj slovenskega industrijskega oblikovanja
Za Bienalom industrijskega oblikovanja, katerega glavna razstava bo v Arhitekturnem muzeju na ogled do 2. novembra, stoji Sekretariat BIO. Ta organ ne deluje le v času priprav bienala, temveč kot platforma za podpiranje slovenskega industrijskega oblikovanja deluje ves čas. Njegovi sodelavci stojijo za številnimi predavanji domačih in tujih strokovnjakov s področja industrijskega oblikovanja, slovenskim oblikovalcem pomagajo pri navezovanju stikov s tujimi strokovnjaki in z ustanovami, domače oblikovalce pa obveščajo tudi o razpisih in drugih možnostih za uveljavitev v tujini. Stalnost Sekretariata BIO tudi omogoča kontinuiteto v bienalu in njegov nenehni razvoj, čeprav je treba omeniti, da osrednja razstava ne ponuja ničesar več kot prejšnja; celo nekoliko skopa se zdi.
Kljub temu se zdi pomembna. O njenem pomenu lahko sklepamo že po imenih podjetij, ki so glavni podporniki bienala. Trimo, Riko in Gorenje so značilni gospodarski aduti dežele, ki se ne morejo pohvaliti z množično ceneno delovno silo ali izdatnimi nahajališči naravnih bogastev. Potrebna je torej iznajdljivost, 'izumljanje dodatne vrednosti iz nič'. Odgovor na to je inovativno oblikovanje, ki je zato ena izmed v sodobnem svetu ključnih gospodarskih strategij. Bienale industrijskega oblikovanja tako ni le še en izmed kulturnih dogodkov, ampak je kot spodbujevalec slovenskega gospodarstva tudi za slovenski narod konstitutiven dogodek. Oglejmo si torej nagrajena dela in utemeljitve žirije.
Polona Balantič