Leta 1865 je Novo mesto praznovalo svojo 500-letnico, kar je takratne meščane napeljalo k misli o muzeju, ki bi predstavljal njihovo mesto, vendar je moralo preteči 75 let, da se je zamisel dejansko uresničila, za kar pa je bilo v veliki meri zaslužno Muzejsko društvo in njegova dokončna pobuda. Tako je 1. junija 1950 Ljudski odbor ljubljanske oblasti z odločbo predal muzej v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Od takrat ta datum velja za 'rojstni dan' Dolenjskega muzeja, ki ga navadno praznujejo z dnevom odprtih vrat in celodnevnim programom.

Končana predstavitev arheološke dediščine
Letošnja okrogla obletnica je vodstvo muzeja spodbudila k nizu dogodkov v prihodnjih mesecih in k izdaji priložnostnega zbornika. V mali dvorani muzeja so odprli razstavo Založniška dejavnost Dolenjskega muzeja 1950-2010 in prvič predvajali dokumentarno-igrani film v režiji Jadrana Sterleta Arheološka podoba Dolenjske. 25-minutni film zaokrožuje trilogijo o predstavitvi dolenjske arheološke dediščine, ki so jo pred desetletjem začeli z obnovo prostorov za novo stalno razstavo Arheološka podoba Dolenjske, z njenim odprtjem pred dvema letoma in letošnjo izdajo njenega obsežnega kataloga.

Dolenjski muzej namreč slovi prav po svoji arheološki zbirki, ki izstopa od domačih in svetovnih tovrstnih zbirk. Delovati je začel leta 1958, ko so zaposlili arheologa Toneta Kneza, ki je tam deloval do leta 1993. Oddelek hrani gradivo od mlajše kamene dobe do zgodnjega srednjega veka, pri čemer glavnino predstavljajo najdbe pozne bronaste, starejše železne in mlajše železne dobe.

Sodelovanje z Irwini in drugi načrti
V prihodnjih mesecih vodstvo muzeja napoveduje tudi razstavo, ki so jo s skupino Irwin pripravili ob 90-letnici novomeške pomladi Država v času, in razstavo ob 100-letnici rojstva pomembnega Novomeščana, enega izmed ustanoviteljev muzeja ter ustanovitelja družbe Krka Borisa Andrijaniča. Načrtovani so tudi projekti, povezani s strategijo razvoja muzeja, kot so dokončanje enotne dokumentacije in digitalizacija muzejskih predmetov in preostalega muzejskega gradiva ter priprava stalne razstave o zgodovini Novega mesta in Dolenjske od zgodnjega srednjega veka naprej.

Dopolnili bodo tudi stalno etnološko razstavo Kočevski rog skozi prostor in čas, sodelovali bodo pri projektu Evropska prestolnica kulture, preuredili muzejski kompleks, dokončali arheološke raziskave na novomeški Kapiteljski njivi in ob še nekaterih nalogah nadaljevali redno muzejske delo.

Pet oddelkov Dolenjskega muzeja
V Dolenjskem muzeju deluje pet oddelkov (arheološki, etnološki, kulturna zgodovina, novejša zgodovina, umetnostna zgodovina), ki v povprečju na leto priredijo od dve do tri lastne razstave in izdajo enako število lastnih publikacij.

Prve stalne razstave Dolenjskega muzeja so bile odprte leta 1953 v stavbi Križatije, kjer je od leta 1951 tudi sedež muzeja. Od takrat naprej se je kot pokrajinski splošni muzej vse bolj širil in krepil do sredine osemdesetih let, ko je z Jakčevim domom in sredi devetdesetih let z dislocirano enoto Kočevski rog dobil današnjo podobo. Kompleks muzeja se je z ene razširil na pet stavb, s petimi stalnimi razstavami, petimi kustodiati, pedagoško službo in konservatorsko-restavratorsko službo za arheološko dediščino. V galeriji muzeja kot osrednjem razstavnem prostoru pa se vrstijo občasne velike muzejske razstave.