Foto:
Foto:
Nemški renesančni mojster je skreiral vrsto oblačil za cesarja Maksimilijana I. in njegove ljubljence.

Razstava, za potrebe katere je 58 risb in 29 tiskov Pradu začasno odstopil dunajski muzej Albertina, nudi kronološki vpogled v umetniško kariero enega osrednjih predstavnikov severne renesanse.

razstave je zanimiv tudi zaradi razstavljenih tiskov. Čeprav Dürerja danes poznamo predvsem kot odličnega slikarja, je umetnik iz nemškega Nürnberga v svojem času slovel predvsem kot grafik.

Malo italijanski Nemec
Omenimo naj tudi, da nosijo Dürerjeva dela opazen italijanski pridih, saj si je mladi slikar znanje pridobival tudi v Italiji. Italijanski duh njegovih slik pa je tudi ena izmed podrobnosti, ki Dürerjev opus razlikujejo od drugih predstavnikov severne renesanse, med katerimi so danes najbolj znani Jan van Eyck, Hieronymus Bosch, Pieter Bruegel mlajši in luteranski slikar Lucas Cranach.

Lovec na detajle
Alfred Dürer si je pridobil sloves izjemno natančnega opazovalca življenja okoli sebe, saj je ena od posebnosti njegovih risb, slik in grafik izjemno natančno izrisovanje podrobnih detajlov. Umetnostni zgodovinarji to Dürerjevo pikolovstvo pripisujejo temu, da se je kot mladenič v očetovi delavnici šolal za zlatarja, torej za poklic, ki od obrtnika zahteva natančnost in potrpežljivost.

Življenje na cesarskem dvoru
Leta 1512 je Alberta Dürerja doletela izjemna čast. Tega leta ga je namreč Maksimilijan I., cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, imenoval za uradnega kraljevega slikarja. Kot kraljevi umetnik je Dürer ustvaril kopico del, v katerih je kazal veličino (ne vedno resnično) nemškega dvora ter plemenitost vladarja. Ena od njegovih zadolžitev je bila celo kreiranje oblek za vladarja in druge plemenitaše, ki so uživali Maksimilijanovo naklonjenost.