Palača Schaelzer v Augsburgu in kip pred njo sta odličen primer avstrijskega rokokoja. Foto: EPA
Palača Schaelzer v Augsburgu in kip pred njo sta odličen primer avstrijskega rokokoja. Foto: EPA
Roberto Capucci
Kreacije Roberta Capuccija naj bi prinašale prvine rokokojske umetnosti. Foto: EPA
Klaus Pinter
Tudi ambientalni umetnik Klaus Pinter je našel pot v Albertino.

Razstava Mozart - Experiment Aufklärung (Mozart - Eksperiment razsvetljenje) okoli Mozartovega življenja in dela zgradi zgodbo o umetnosti rokokoja, ki je v 2. polovici 18. stoletja navdušil evropsko plemstvo, pa tudi zgodbo o družbenem ozračju tega obdobja.

Proti mitologiji neomejene oblasti
Čeprav velja rokoko za skrajno izumetničen slog, ki že meji na neokusen kič, je ravno konec 18. stoletja prinesel velike preboje v miselnosti ljudi, ki se je odrazila v umetniških delih, spremembah v gospodarstvu, pa tudi v spremenjenem načinu vladanja. V avstrijskem cesarstvu sta Marija Terezija in Jožef II. kot prva avstrijska vladarja z uzakonitvijo vrste reform začela skrbeti za potrebe ljudi. Zato tudi ni presenetljivo, da se je za to obdobje uveljavilo ime Debut des Siecles oziroma začetek moderne dobe, ko vladarji niso več mogli svoje samodržnosti opravičevati z mitologijo svojega poslanstva, ki naj bi jim ga zaupal sam Bog.

Kako danes razumemo razsvetljenstvo?
Osrednja razstava mesta Dunaj ob 250. obletnici rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki jo je zasnovala ustanova Da Ponte Institut, naj bi prinesla "posodobljenje" razsvetljenstva. Obiskovalca namreč sooča z vlogo idej, ki so jo imela dela razsvetljenjskih umetnikov za tedanjega človeka, obenem pa skuša pojasniti, ali imajo te ideje kakšno sporočilno vrednost tudi v sodobnem svetu. Mozartove opere, ki v glasbi materializirajo vrednote jožefinske dobe, namreč še vedno uspejo navdušiti človeka 21. stoletja.

Rokokojske prvine sodobne umetnosti
Tudi zato ni prav nič absurdno, da so se na postavitvi, ki bo na ogled do 20. septembra, znašla tudi dela sodobnega umetnika Güntherja Brusa, rožnata preproga avstrijskega vizualnega umetnika Franza Westa, prispevek Klausa Pinterja k razvoju sodobne ambientalne umetnosti in drugi bolj ali manj jasni "vdori" rokokojskih idealov v sodobno likovno ustvarjanje. V Albertini pa bi se prav tako lahko znašli številni izdelki oblikovalcev visoke mode (Roberto Capucci, Azzedine Alaia), ki svoje kreacije radi pošteno "načičkajo".

Iz kaosa se rodi nova kvaliteta
Kot glavne sile, ki so oblikovale ustvarjalnost proti koncu 18. stoletja, so organizatorji razstave izpostavili: razkošno življenje plemstva v poznem rokokoju, vedno bolj očitni družbeni konflikti, revščina v mestih, katoliška vera, katere duhovna oblast na stari celini se je že začela majati, še prikriti začetki romantike in radikalna miselnost razsvetljencev. Tako kot že večkrat v zgodovini se je tudi pred četrt tisočletja izkazalo, da ravno na videz povsem nezdružljive sile lahko vodijo do nastanka povsem novih identitet umetnosti in filozofske misli.