Prva razstava je posvečena španskemu umetniku Franciscu Goyi. Na njegovo ustvarjanje so vplivali predvsem politični in družbeni prevrati v Španiji v tistem času. Goyevo slikarstvo se je razvijalo iz rokokojske razigranosti v njegovih zgodnejših delih v velike reprezentativne portrete ljudi iz najvišjih družbenih krogov, kjer obrazi razkrivajo človekovo osebnost. Znana sta portreta kralja Karla IV. in njegove žene Marije Luize. Tu je slikar preoblikoval reprezentativni portret tako, da ne laska portretirancem, pač pa jih prikaže take, kot so.

Goya je bil državni umetnik, ki je slikal predvsem za višji razred, Cerkev in kraljevo družino. Med portreti pa so zraven članov najpomembnejših družin v Španiji tudi slikarjevi prijatelji in njihove žene. V vseh portretih slikar ponuja bežen pogled v njihovo osebnost. V njegovih slikah se zrcali ekspresivni realizem in patos Napoleonove zasedbe Španije, pa tudi krvavost vojn, ki so sledile. Nekaj popolnoma nasprotnega slikarstvu ostalih delov Evrope, kjer se je razvijalo biedermeiersko slikarstvo, pobeg v romanticizem, oziroma klasicistična državna umetnost, ki sta jo v Franciji uvedla revolucija in režim, ki ji je sledil.

Goya je po izgubi sluha in političnih prevratih v Španiji začel izbirati nenavadne motive, zapornike v celicah, bolnike v bolnišnicah in ustanovah za duševno prizadete, hkrati pa so bile pogost motiv na njegovih platnih čarovnice in bikoborbe. Goya je začel postajati vedno bolj temačen slikar, ki v svojih slikah kritizira politične in družbene razmere v domovini in po svetu.

Impresionisti vedno privabljajo velike množice
Leopoldov muzej pa v sodelovanju z muzejem Orsay iz Pariza vabi na razstavo
Impresionisti z muzeja Orsay. Sredi 19. stoletja se je začelo gibanje, ki je oblikovalo smernice za poznejši razvoj moderne umetnosti. Pojavil se je nov način upodabljanja ljudi, ulic, pokrajine – v svet umetnosti se je prebil vsakdan. Bolj kot vsebina so postale pomembne barva, svetloba in lepota. Prvič si je skupina umetnikov upala upreti akademskemu slikarstvu in samovoljnosti žirije na razstavah pariških likovnih salonov. Čeprav se dela in tehnike slikanja posameznih umetnikov tistega časa med seboj močno razlikujejo, pa so vsi pomembno vplivali na razvoj evropskega slikarstva v naslednjih desetletjih. Danes veljajo impresionisti za ene najvplivnejših umetnikov vseh časov. Za impresioniste je značilno, da zavračajo zgodovinske teme, njihove slike samo prikazujejo, kar je naslikano in tega ne pojasnjujejo. Umetniki tega obdobja opazujejo naravo, svet okoli sebe in to prevajajo na platno, brez detajlov.