DUNAJ - NOVI RUBENSOV DOM

Edinstvena priložnost za vse, ki želijo spoznati Rubensa

Avstrijsko glavno mesto je vstopilo v znamenje flamskega mojstra baročnega slikarstva, Petra Paula Rubensa.

Daniel med levi je eden najpogosteje upodobljenih starozaveznih prizorov.

Občasno je Rubens upodabljal tudi posvetne teme, kot je vaška veselica na tem platnu.

Od včeraj pa do konca februarja v treh dunajskih galerijah visi dve stotniji del (100 oljnih slik ter še enkrat toliko skic in risb) slikarskega zvezdnika prvih dekad 17. stoletja. Za potrebe razstave so se Rubensovim delom, ki so del stalnih zbirk dunajskih kulturnih ustanov, pridružila še tista, ki si jih ponosno lastijo muzeji iz vseh koncev sveta.

Tri za ceno ene
Namen velike razstave, pri organizaciji katere so moči združili Muzej zgodovine umetnosti, Muzej Liechtenstein in Umetniška galerija likovne akademije, je celovita predstavitev najbolj slavnega slikarja severnoevropske regije svojega časa čim več ljudem. Zato bo mogoče dela v vseh treh ustanovah obiskati za običajno ceno ene same vstopnice, obiskovalce pa bodo med muzeji brezplačno prevažali minibusi.

Verska dihotomija v otroštvu
Tako kot vsi umetniki, se tudi Rubens ni mogel izogniti upodabljanju svojih prepričanj, katerih temelji so bili položeni v rani mladosti. Posebej je na njegov umetniški opus vplivala dokaj nenavadna verska vzgoja. Prva leta je mali Ruben preživel pod močnim vplivom kalvinističnih naukov, ki jim je verno sledil njegov oče. Ko pa se je družina iz Nemčije preselila v Antwerpen, je Rubens užival intenzivno dieto katoliškega verskega prepričanja.

Tudi dediščine domačega kulturnega okolja ni povsem zavrgel
Katolištvo je namladega Rubensa naredilo izjemen vtis in bilo tudi eden od ključnih razlogov, da se je Rubensov likovni izraz razlikoval od slikarij preostalih flamskih mojstrov njegovega časa, ki so bili po večini protestanti. Še dodatno injekcijo katolištva je Rubens prejel v času umetniškega izpopolnjevanja v Italiji, kjer je njegov prepoznavni slog dobil končne poteze. Tako lahko danes trdimo, da je glavna prepoznavnost Rubensovih platen upodabljanje tem iz krščanske verske zgodovine, v slogu slikarjevih, ki so ga ustvarile slikarjeve poteze, pa se vseeno poznajo sledi tradicionalnega flamskega slikarstva.