Na Irskem rojeni Francis Bacon je bil popoln samouk, a je sredi 20. stoletja postal največji sodobni britanski slikar. Foto: EPA
Na Irskem rojeni Francis Bacon je bil popoln samouk, a je sredi 20. stoletja postal največji sodobni britanski slikar. Foto: EPA
Caravaggio, kot ga je leta 1621 naslikal Ottavio Leoni. V virh je Caravaggio opisan kot neprivlačen majhen možakar, ki je rad ponočeval in iskal pretep.
Caravaggio, kot ga je leta 1621 naslikal Ottavio Leoni. V virh je Caravaggio opisan kot neprivlačen majhen možakar, ki je rad ponočeval in iskal pretep. Foto: NN
Navdih za slike je Bacon pogosto našel v fotografijah. Naravnost obseden je bil z njimi in ležale so povsod po njegovem studiu in stanovanju. Foto: EPA

V rimski galeriji so namreč odprli razstavo, posvečeno dvema slikarskima genijema Michelangelu Merisiju Caravaggiu in Francisu Baconu. Razstava je del galerijskega projekta z naslovom Deset velikih razstav v desetih letih.

Strahovi eksistence na platnu
Po Raffaellu leta 2006, Canovi leta 2007 in Correggiu leta 2009 so se v galeriji lotili postavitve del dveh velikih in kontroverznih osebnosti iz zgodovine slikarstva - Caravaggia in Bacona. Dva "zakleta" umetnika, dve izraziti osebnosti, ki jima je v razdobju 400 let uspelo v slikarski jezik prenesti strahove eksistence z enako intenzivnostjo in izvirnostjo, piše na spletni strani galerije.

Razstava prinaša priznana dela dveh revolucionarnih interpretov človeške figure. Razstavljenih je šest Caravaggiovih mojstrovin, ki jih hrani Galerija Borghese, med katerimi sta Košarica s sadjem in David z Goljatovo glavo, ob bok katerih so postavili še druge slike iz bogatega opusa tega italijanskega predstavnika naturalizma v baroku.

Mojstrske sence
Največja posebnost Caravaggiovega slikarstva je bilo izjemno obvladovanje slikanja svetlobe - tehnika imenovana chiaro-scuro. Mojstrsko slikanje senc, ploskev, ki jih svetloba neposredno osvetljuje, in predelov, pogled, ki ga razkrivajo svetlobni žarki, ki padajo prav posebnim kotom, daje Caravaggiovim platnom pridih dramatičnosti in skrivnostnosti, obenem pa naslikanim figuram podeli plastičnost.

Caravaggio je znan po dramatičnosti in naturalizemu, čeprav je ta na trenutke prerasel v tako skrajno obliko, da je njegovo delo naletelo na nemalo kritik, duhovščina pa jih je večkrat odklanjala.
Samouk, ki se zapiše v zgodovino
Francis Bacon (1909-1992), sicer samouk, je v svojih delih je upodabljal predvsem tisto, kar je sam imel za resnico o človeški naravi. Njegovi zmaličeni liki s pogosto zabrisanimi obrazi niso bili prikazni iz sanj, ampak portreti tistega človeka, ki obstaja, a si njegovega obstoja ne želimo priznati. Slikar, ki ga je Margaret Thatcher opisala kot "moža, ki ustvarja tiste grozne slike", je zaslovel leta 1944, ko je po večletni karieri notranjega oblikovalca naslikal triptih Tri študije figur na vznožju razpela. Slika je pretresla kritično javnost, Bacon pa si je prislužil dolgoleten naziv kot kronist grotesknega.

Na razstavi je na ogled še 20 Baconovih del, med njimi nekaj znamenitih triptihov, slike, ki jih je navdahnilo delo španskega slikarja Velazqueza, in risbe. Slike za razstavo so posodili številni svetovni muzeji, nekatere so del priznanih svetovnih umetniških zbirk.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekatera dela obeh slikarjev.