Sliko Poziv sv. Petra in Andreja (1603-1606) je za kraljevo zbirko pridobil kralj Karl I., ki je slovel kot navdušen zbiratelj umetnosti. Foto:
Sliko Poziv sv. Petra in Andreja (1603-1606) je za kraljevo zbirko pridobil kralj Karl I., ki je slovel kot navdušen zbiratelj umetnosti. Foto:
Caravaggio: Fant, ki lupi sadje (1592/93)
Fant, ki lupi sadje, velja za najzgodnejše znano Caravaggievo delo.

Gre za sliki Poziv sv. Petru in Andreju ter Fant, ki lupi sadje, za kateri so šele nedavno ugotovili, da sta izvirni deli največjega med italijanskimi baročnimi slikarji. Pred zadnjim restavriranjem je za sliki veljalo, da sta kopiji izgubljenih izvirnikov, zdaj pa so strokovnjaki ugotovili, da sta nedvomno bili narejeni v 17. stoletju. Sliko Poziv sv. Petru in Andreju, ki jo datirajo med leti 1603 in 1606, je za kraljevo zbirko leta 1637 pridobil goreči zbiratelj umetnosti kralj Karl I., druga slika pa naj bi nastala leta 1592 ali 1593. Obe bosta razstavljeni kot del razstave The Art of Italy in the Royal Collection: The Baroque (Italijanska umetnost v kraljevi zbirki: Barok), katere vrhunci bodo poleg del Caravaggia tudi slike in risbe Poussina, Berninija in Domenicha. Razstava bo odprta od danes do 8. marca 2009.

Namesto rib bosta lovila ljudi
Slika Poziv sv. Petru in Andreju prikazuje znameniti biblijski prizor, ko Kristus pokliče brata Simona (po krstu se preimenuje v Petra) in Andreja. V Matejevem evangeliju je zapisano: "Ko je Jezus hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata, Simona, čigar ime je Peter, in njegovega brata Andreja. V jezero sta metala mrežo, kajti bila sta ribiča. In rekel jima je: "Sledita mi in naredil vaju bom za ribiča ljudi." V trenutku sta izpustila mreže in sta mu sledila." Na sliki je poklic obeh bratov, ki sta upodobljena kot znatno starejša od golobradega Jezusa, zaznamovan z ribo, ki jo eden od bratov - Simon - drži v roki.

Skrivnostni sadež v roki Caravaggievega dečka
Posebnost slike Fant, ki lupi sadje je, da velja za najzgodnejše Caravaggievo delo. Leta 1571 rojeni Caravaggio naj bi sliko ustvaril kmalu po svojem prihodu v Rim leta 1592. Slikarjevo mladost zaznamuje negotova poteza, ki jo je kmalu utrdil. To je bilo namreč obdobje, ko je Caravaggio v službo monsinjorja Pandulfa Puccija kopiral slike z nabožnimi prizori, s čimer je uril svojo slikarsko roko. Sliko označujejo kot preprosto žanrsko sliko, velika uganka pa je sadje, ki ga deček lupi. Nekateri trdijo, da gre za hruško, drugi v njem prepoznajo nektarino, nekateri pa bergamot.

P. B.