Loški muzej Škofja Loka danes ob 19.00 v Galeriji Ivana Groharja odpira razstavo grafik akademskega slikarja Andreja Jemca. Postavitev Kam? - Jemčevi črno-beli grafični listi iz obdobja zadnjih dveh desetletij - bo na ogled do 22. aprila.

Jemec je pomembna osebnost velikega umetniškega formata, tesno povezana s t. i. fenomenom ljubljanske grafične šole in njenimi vzponi v drugi polovici prejšnjega stoletja. Tedaj je slovenska grafična umetnost ujela korak z evropsko umetnostjo in jo povezala tako rekoč z vsem svetom.

"Rehabilitacija" grafike
Razvoj računalniške tehnologije in elektronskih medijev je klasično grafično ustvarjanje nekoliko potisnil na stranski tir. "Umetniška grafika ima svoj avtonomen likovni izraz, naša dolžnost in namen pa je ohranjati njeno uveljavljeno in prepoznavno tradicijo ter identiteto," izhodišče loškega muzeja pojasnjuje njegova direktorica Jana Mlakar.

Razstava se osredotoča na Jemčev grafični opus, ki je nastajal od 90. let 20. stoletja naprej. Nabit je s "čustvi in eksistencialnimi vprašanji, ki so se skozi čas oblikovala in nalagala v avtorju, pa tudi v njegovih slikah in se nato koncentrirala prav v teh delih", ugotavlja kustosinja Barbara Sterle Vurnik.

Koncept razstave se osredotoča na nekatera temeljna eksistencialna vprašanja, s katerimi se avtor že ves čas ukvarja in so povezana tako s polpreteklo in sodobno družbeno situacijo (vojna v Bosni, terorizem v Ameriki itd.) kot tudi z obstoječo problematiko rigidnega umetniškega sistema ter bivanjskimi vprašanji položaja posameznika in njegove lastne identitete znotraj vsega tega.

Andrej Jemec se je rodil leta 1934 v Ljubljani, kjer je leta 1958 tudi diplomiral iz slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Na akademiji je pozneje, po študijskem izpopolnjevanju v Parizu in Londonu, poučeval kot profesor za risanje in slikanje vse do upokojitve leta 1999. Živi in dela v Ljubljani in v Zabreznici na Gorenjskem.

Prešernov nagrajenec, ki ga cenijo tudi v Tatu
Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, tapiserijo, skulpturo, barvnimi stekli in grafičnim oblikovanjem. Veliko je razstavljal na samostojnih, skupinskih in mednarodnih razstavah. Za svoje delo je prejel številne nagrade, leta 1994 tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegova dela hranijo v številnih stalnih zbirkah muzejev in galerij v Sloveniji in tujini, med drugim v Kongresni knjižnici v Washingtonu in Galeriji Tate v Londonu.