Franc Kovačič je raziskovanje zgodovine razumel kot eno izmed orodij v boju za narod. Foto: Univerza v Mariboru
Franc Kovačič je raziskovanje zgodovine razumel kot eno izmed orodij v boju za narod. Foto: Univerza v Mariboru

Zgodovinar, teolog in knjižničar Franc Kovačič je kot pobudnik nastanka Zgodovinskega društva v Mariboru, ki je izdajalo Časopis za zgodovino in narodopisje, ter kot borec za priključitev Prekmurja in Maribora h Kraljevini SHS pustil pečat na zgodovini Maribora. Ob 140-letnici njegovega rojstva in 90-letnici njegovega delovanja v knjižnici Zgodovinskega društva v Mariboru so v Univerzitetni knjižnici Maribor odkrili Kovačičev doprsni kip, ki ga je v letih 1966 in 1967 naredil akademski kipar gabrijel Kolbič, in odprli razstavo o njegovem življenju in delu. Razstavo sta zasnovali bibliotekarka Nina Lončar in ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor Vlasta Stavbar.

Ukvarjanje z zgodovino kot prizadevanje za obstoj naroda
Franc Kovačič je bi po osnovni izobrazbi bogoslovec, v Rimu pa je leta 1897 postal še doktor filozofije. Pozneje je postal predavatelj fundamentalne teologije in filozofije na mariborskem bogoslovju, ob tem pa je vedno deloval še za pravice svojih rojakov. S tem je povezana tudi njegova zgodovinska dejavnost. Proučevanje zgodovine je Franc Kovačič razumel kot zavzemanje za prodornejše znanstveno delovanje na Štajerskem, katerega cilj je bilo zavračanje germanizacije na Štajerskem.

Isto poslanstvo je bilo povezano s Kovačičevimi prizadevanji za ustanavljanje dobre mariborske knjižnice. Po njegovih prizadevanjih je tako iz društvene knjižnice Zgodovinskega društva leta 1923 nastala mestna Študijska knjižnica. Najbolj konkretni izraz Kovačičevega narodnobuditeljskega delovanja pa je bilo njegovo sodelovanje na mirovni konferenci v Parizu, na kateri so po koncu 1. svetovne vojne določali meje "nove Evrope".