V Nacionalnem arheološkem muzeju se bodo do 28. februarja posvečali egipčanski kulturi pod naslovom Egiptomanija (Egittomania), ki izraža navdušenje do vsega, kar je za seboj pustil stari Egipt ter sega že v obdobje antične Grčije in Rima. Obiskovalci muzeja si lahko ogledajo vrsto arheoloških predmetov, med katerimi so tako egipčanski izvirniki kot grške in rimske kopije. Te so našli predvsem v bližnjih lokacijah antičnih mest Pompeji in Herculaneum, ki ju je leta 79 zasul izbruh vulkana Vezuv, nekaj pa tudi v Beneventu v pokrajini Kampaniji.

Številni predmeti so javnosti predstavljeni prvič, saj so jih na omenjenih lokacijah odkrili šele v zadnjem času. Tako so arheologi v Beneventu odkrili do zdaj največjo zbirko egipčanskih predmetov zunaj Egipta.

Egipčanski kult na Apeninskem polotoku
Eksponati razstave pričajo o vplivu Egipta, ki mu ni mogoče slediti le v razvoju slikarske umetnosti, ampak tudi pri oblikovanju pohištva, vrtov in zlatarske umetnosti v antičnih Pompejih in Herkulaneumu. Med najdragocenejšimi predmeti kustosi opozarjajo na predmete iz Izidinega templja v Pompejih, ki ga datirajo v 2. stoletje pred našim štetjem. Med temi so v muzeju na ogled freske, kipi in drugi predmeti, povezani s kultom egipčanske boginje Izide. Čaščenje te se je posebej razširilo po Avgustovi zmagi nad Markom Antonijem in Kleopatro ter njegovim prevzemom Egipta.

Pompeji kulisa za Čarobno piščal
Navdušenje nad dosežki egipčanske kulture je Izidin tempelj v Pompejih zbujal tudi po ponovnem odkritju leta 1760, prav obisk tega templja je avstrijskega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta navdihnil, da je napisal opero Čarobna piščal. Tudi scenografija prve postavitve opere leta 1791 na Dunaju seveda ni nastala brez vpliva Izidinega templja. V Neaplju so tako egipčanskemu vplivu sledili vse do Dunaja in razstavili tudi risbe scenografije prve izvedbe opere v avstrijski prestolnici. V razstavo so vključili tudi predmete iz 18. in 19. stoletja, med katerimi so nekatere izdelali tamkajšnji mojstri.