Konstantin, ki bo pozneje postal prvi krščanski rimski cesar, leta 312 začne svoj desant prek Alp in postane cesar Zahodnega rimskega cesarstva. Na ruševinah Bizanca kasneje ustanovi Konstantinopel in ga 326 povzdigne v prestolnico, kar bo s časom privedlo tudi do delitve Rimskega cesarstva na dva dela v 5. in 6. stoletju.

Pred kinom so ljudje gledali panorame
27. november 312, ko je Konstantin že porazil cesarja Maxentija in je zmagoslavno korakal skozi pokorjeni Rim, je avstrijski umetnik iranskega rodu Yadegar Asisi zdaj uspel zamrzniti v čas. Umetnik si je zadal cilj, v 21. stoletju od mrtvih obuditi 'panoramo', eno najbolj priljubljenih oblik množične zabave v 19. stoletju, ki pa je s prihodom kina počasi utonila v pozabo.

V starih, opuščenih plinskih rezervoarjih Asisi že vrsto let s pomočjo ogromnih panojev in slik iz ruševin dviguje mrtva mesta (leta 2003 je bila na primer zelo odmevna njegova razstava 8848 everest360, simulacija razgleda z Mount Everesta, rekonstruiral pa je tudi Dresden iz leta 1756).

Neskončni dan
Obiskovalce plinovoda-galerije Panometer v Leipzigu čaka 3.500 kvadratnih metrov razstavne površine - po stenah je razpetih 35 kosov platna (vsak meri 31 metrov v dolžino in 3 metre v širino), na katerih je s pomočjo z računalniške animacije pričaran stari Rim. V Konstantinovo slavje se obiskovalci lažje vživijo tudi zaradi glasbene podlage in posnetih zvočnih učinkov ter realistične menjave osvetljave od dneva do noči.

Kolosalna "punčka iz cunj"
Razstavo Rim CCCXXII, ki je na ogled že več kot eno leto, so za letošnjo leipziško muzejsko noč še nadgradili. Asisi je prvič v zgodovini v naravni velikosti rekonstruiral 15-metrski kip cesarja Konstantina, ki si ga je dal ta postaviti na Forumu Romanumu. Edini ohranjeni kosi, ki danes pričajo o kolosalnosti tega kipa (glava, stopalo in roka), so shranjeni v rimskem Kapitolu. Umetnik svoje rekonstrukcije ni zgradil iz mavca ali kamna, ampak iz blaga.

Ana Jurc