Erotično plat svoje duše je prenašal na risbe, slike in grafike ter jih modeliral v plastike, razstavo katerih so odprli v Galeriji Murska Sobota. V Prekmurju je tako mogoče spoznavati drugo plat opusa ustvarjalca, najbolj znanega po množični figuraliki, katere izvirna obravnava mu je v drugi polovici 50. let omogočila vstop med sodobne slikarje.

Skupini, ki ju je zaznamoval
Pri Postojni rojeni umetnik je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral leta 1951, kjer je pri Frančišku Smerduju eno leto obiskoval še specialko, nato pa se je skrivnosti umetnosti učil med drugim tudi v Italiji in Parizu. V 50. letih se je kot edini kipar pridružil Skupini 53, konec 60. let pa je bilo njegovo ime med tistimi, ki so bila navedena med soustanovitelji Grupe 69.

Od Aleksandrije do New Yorka
Z umetniškima skupinama ali samostojno je sodeloval na več pomembnih mednarodnih razstavah, med drugim leta 1955 v Aleksandriji, tri leta kasneje na bienalu v Benetkah, pred koncem 60. let je od blizu videl tudi, kako je sodelovati v parku Middelheim in na Dokumentu 2 v Kasslu, v šestdesetih pa se je lahko veselil razstave, ki so jo videli obiskovalci Guggenheimovega muzeja v New Yorku, medtem ko je sredi devetdesetih gostoval v Bonnu na razstavi Evropa-Evropa.

Dobitnik Prešernove in Jakopičeve nagrade
Prva naročila za javno spomeniško plastiko je dobil že v petdesetih letih, ko je ustvarjal plitva dela, ki so bolj kot na kipe spominjala na reliefe, obdelane z obeh strani. Za njegova zgodnja dela so značilni tudi koničasti nosilci, medtem ko je kasneje ustvarjal iztanjšane visoke ali zelo nizke po tleh razpotegnjene plastike. Med Tršarjevimi pomembnejšimi deli so Manifestanti, Štiri skupine, Spomenik revolucije, cikla Staro mesto in Morje ter spomenik Edvarda Kardelja. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med katerimi sta najpomembnejši Jakopičeva in Prešernova.