Praznovanje 90. obletnice SEM je uvedlo odprtje gostujoče pregledne letne študentske razstave Akademije za vizualne umetnosti (AVA) AVA005. Osrednja slovesnost se je začela uro pozneje, z odprtjem razstave Prehodi.
Prehodi s petimi inštalacijami, ki so jih ustvarili študenti treh generacij Akademije za vizualne umetnosti v Ljubljani (Ana Jagodic, Gregor Maver, Matej Marinček, Danijela Danica Tepeš ter Neca Falk), na simbolen način prikazujejo prehajanje muzeja skozi čas. Vsaka inštalacija se na sebi lasten način ukvarja s svetlobo, njenimi prehodi iz teme in nasprotno ter z odnosom do senc in svetlobe podnevi. Instalacije bodo na ogled na ploščadi pred SEM med 15. in 30. junijem.
Obiskovalce bo nagovorila direktorica SEM Bojana Rogelj Škafar, premierno pa bo prikazan tudi film Mihe Vipotnika SEM čas alikvotnih delcev. Ta je po besedah avtorja preplet kinematografskih kodov in podkodov. Zavrtinči pretekli in sedanji čas, med naravo in civilizacijo, med tradicijo in urbano kulturo, med skupnost in posameznika v en sam samcat prelet.
Prvi zbiratelji: misijonarji in pomorščaki
Začetki muzeja se navezujejo na nastajanje zbirk v okviru Deželnega muzeja za Kranjsko, ki je bil ustanovljen leta 18211821. Etnografska zbirka je imela sprva le skromen slovenski del, obsežnejši pa je bil zunajevropski del, za katerega so darovali predmete misijonarji Friderik Baraga, Ignacij Knoblehar, Franc Pirc, Janez Čebulj in nekateri pomorščaki.
Delo na terenu in prostorske stiske
Leta 1941 se je muzej preimenoval v Etnografski muzej (in pet let pozneje v Slovenski etnografski muzej). Po letu 1945 se je muzej usmeril v znanstveno raziskovanje. Terenske ekipe so v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja sistematično proučevale, zbirale in dokumentirale gradivo o ljudski kulturi in življenju Slovencev na podeželju pred 2. svetovno vojno in po njej. Zbrale so temeljne zbirke predmetov skupaj s pisano, risano in fotografsko dokumentacijo. Zaradi pomanjkanja prostorov za stalno razstavo je bila temeljna usmeritev muzeja pripravljanje občasnih tematskih razstav. Posamezne zbirke so bile tako razstavljene v gradovih v okolici Ljubljane, na primer na gradu Goričane.
Selitev na Metelkovo
V 80. letih si je muzej pospešeno začel prizadevati za pridobitev lastne stavbe. Tako se je leta 1997 preselil v nekdanjo vojašnico na Metelkovi ulici. 5. junija 1997 je muzej odprl sosednjo upravno hišo. Že v naslednjem letu je sosednji objekt, današnja razstavna hiša SEM, dobil novo streho in v pritličju še surove, razdejane hiše tri začasno urejene razstavne dvorane. Še posebej v njih je do leta 2002, ko je s SEM celotna južna stran Metelkove postala gradbišče, živel muzejski uveljavljeni vsakoletni programski ciklus razstav, predavanj, koncertov, delavnic in drugih dogodkov - slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih.
Po večletni prenovi
Leta 2004 je muzej dokončno odprl vrata nove razstavne hiše z razstavo Evropski etnografski muzeji v SEM. 9. marca 2006 je bilo slovesno odprtje prvega dela stalne razstave Med naravo in kulturo, ki prikazuje zakladnico slovenske in zunajevropske dediščine. Decembra 2009 je SEM končal svojo petnajstletno kompleksno vsebinsko prenovo z odprtjem druge stalne razstave Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, ki je posvečena človeku in njegovemu umeščanju v svet.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje