Na sliki Venera pred zrcalom takoj prepoznamo Rubensovo potezo, ne nazadnje tudi v ženskem aktu značilne 'baročne' postave. Motiv lepe Venere, ki se opazuje v ogledalu, je nečimrne lepotice opozarjal na minljivost lepote, njeno oziranje iz zrcala neposredno v gledalca pa je seveda nagovarjal, da tudi same niso izjema. Kljub moralizirajočemu poudarku, ne moremo na sliki spregledati niti erotičnega tona. Foto:
Na sliki Venera pred zrcalom takoj prepoznamo Rubensovo potezo, ne nazadnje tudi v ženskem aktu značilne 'baročne' postave. Motiv lepe Venere, ki se opazuje v ogledalu, je nečimrne lepotice opozarjal na minljivost lepote, njeno oziranje iz zrcala neposredno v gledalca pa je seveda nagovarjal, da tudi same niso izjema. Kljub moralizirajočemu poudarku, ne moremo na sliki spregledati niti erotičnega tona. Foto:
Van Dyck: OBjokovanje
V flamskem baročnem slikarstvu je bila seveda močno prisotna tudi religiozna motivika, kot jo najdemo na prizoru Objokovanja Kristusa Anthonisa van Dycka. Foto: Kraljevi muzej lepih umetnosti Antwerpen
Jacob Jordaens: Čaščenje pastirjev
Nočni prizor Čaščenja pastirjev slikarja Jacoba Jordaensa je osvetljen z umetno svetlobo, ki prihaja od samega Jezuščka. Foto: Kraljevi muzej lepih umetnosti Antwerpen

Pomen njihovega prispevka je močno presegel ne le antwerpensko območje, ampak prodrl tudi v druge evropske dežele. Pomembno zbirko del omenjenih umetnikov hranijo danes v Kraljevem muzeju lepih umetnosti v Antwerpnu, ki je del baročne zbirke posodil razstavišču Bucerius Kunstforum v Hamburgu. Tam bo do 19. septembra na ogled približno 50 slik, risb in grafik iz omenjenega belgijskega muzeja, ki večji del eksponatov do zdaj še nikoli ni dal na posodo za razstave. Razstavljena so znana dela, kot je na primer Rubensova podoba Venere in slika Snemanje s križa, Van Dyckovo Objokovanje Kristusa in Jordaensovo Čaščenje pastirjev.

Slikarji znamenitih historičnih kompozicij in portretov sodobnikov
Flamski barok je cvetel tudi v Bruslju in Ghentu, a ravno omenjeni trije mojstri so imeli verjetno največ vpliva na razvoj evropske umetnosti v tistem času. Najmočnejše impulze nedvomno zasledimo pri velikanu baročne dramatičnosti, mojstru velikih historičnih kompozicij, Rubensu. Na začetku svoje kariere sta v njegovi delavnici v Antwerpnu delala tudi veliki portretist van Dyck in Jordaens. Poleg njih je v Antwerpnu ustvarjala še vrsta drugih umetnikov, ki so skupaj sestavljali tako imenovano Antwerpensko šolo.
Prav tu je doživel barok posebno razbohotenje, čeprav je prebivalstvo precej občutilo posledice vojne med katoliškim jugom pod vlado habsburške Španije in protestantskim severom, uplahnila pa je tudi gospodarska moč mesta.
Od antične motivike do flamske krajine
Dela so glede na motiviko razdeljena v več sklopov. Prvi predstavlja slike, ki se ukvarjajo z antično mitologijo, sledijo oltarne table velikih dimenzij z izrazito protireformacijsko ikonografijo. Tretji sklop postavlja v središče portret kot statusni simbol antwerpenskega meščanstva. Svoje podobe v plemiških držah so naročali trgovci, bankirji in obrtniki. Nič kaj skromno so naročali celopostavne portrete, izrez, ki je bil dolgo rezerviran le za najplemenitejše portretirance, kot sta papež in cesar.
Svojo dvorano imajo tudi bogata baročna tihožitja in žanrske podobe, ki ponujajo vpogled v vsakdanjik 16. stoletja. Pozabili niso niti na krajine, ki so bile v teh deželah vendarle doma z vso svojo razpoloženjskostjo in harmonijo narave in človeka. Kustosi so posebno pozornost na razstavi namenili še Rubensovim grafikam.
Spodaj si oglejte nekaj slik iz opusov omenjenih treh slikarjev.