Ian Fleming je bil nekoliko prenapet, pustolovščin in lepih žensk željan mladenič. Ukrotilo ga je šele delo v obveščevalni službi, ki mu je pomagalo sicer potencialno negativne impulze usmeriti v pravo delo. Foto:
Ian Fleming je bil nekoliko prenapet, pustolovščin in lepih žensk željan mladenič. Ukrotilo ga je šele delo v obveščevalni službi, ki mu je pomagalo sicer potencialno negativne impulze usmeriti v pravo delo. Foto:
Bletchley Park
Nadrejene v Bletchley Parku je Fleming navdušil s pravo mešanico pustolovskega duha, izredne inteligence in domišljije.
Casino Royale
Ian Fleming je zatrjeval, da dogodivščine, v katere se zapletajo resnični vojni tajni agenti, po razburljivosti in neverjetnosti nič ne zaostajajo za podvigi Jamesa Bonda. Foto: EPA

V tamkajšnjem muzeju vojaške zgodovine (Imperial War Museum) bo namreč od 17. aprila na ogled razstava o življenju in delu očeta lika Jamesa Bonda. Med najbolj neverjetnimi peripetijami, ki povsem potrjujejo Flemingovo tezo, da je delo britanskih obveščevalcev tako neverjetno, kot se zdijo neverjetni podvigi filmskega in literarnega Jamesa Bonda, je zagotovo zgodba o Flemingu, ki se je skušal leta 1939 prek uprizoritve lažne letalske nesreče dokopati do tajnih šifer vojske tretjega rajha. Fleming, ki je šele več kot deset let pozneje na papir spravil prvi roman o Bondu z naslovom Casino Royale, je že načrt za diverzantsko akcijo pisal kot napet roman. Med drugim je zapisal, da mora akcijo izpeljati pilot, ki bo "trdoživi samec, ki zna plavati".

Nenavadne, a bistroumne Flemingove domislice
Flemingov načrt za uprizoritev letalske nesreče nemškega bombnika, zaradi katere bi se v Kanalskem prelivu nagnetle nemške reševalne ladje, ki bi jih angleški padalci hitro 'pohopsali', so vodje Bletchley Parka, sedeža skupine mož, ki so se med drugo svetovno vojno ukvarjali z razvozlavanjem sovražnikovih tajnih sporočil, označili kot genialen. Pa vendar nikoli ni bil izveden, kakor tudi niso bili izvedeni nekateri drugi Flemingovi fantastični načrti. Med njimi je bil namen zapore nemške mornarice z odmetavanjem cementa v Donavo, uničevanja nemškega gospodarstva z dovajanjem velike količine ponarejenih nemških mark v finančni promet, postavitev nekakšne podvodne opazovalnice premikov sovražnih sil na obali, kot povsem razumno idejo pa je Fleming predlagal celo, da bi Velika Britanija Franciji med vojno odstopila otok Isle of Wight.

Intelekt, domišljija in šarm
Nadrejeni Iana Fleminga mladega tajnega agenta skoraj niso mogli prehvaliti. Tako odličen agent pa je Fleming postal prav zaradi istih lastnosti, ki so mu pozneje pomagale zasloveti kot pisatelj vohunskih romanov. Kot je za časopis The Times povedal kurator razstave For Your Eyes Only: Ian Fleming and James Bond (Samo za tvoje oči: Ian Fleming in James Bond) James Taylor, je Fleming blestel zaradi "svojega intelekta, domišljije in šarma". No, zadnja lastnost mu pri pisateljevanju ni kaj dosti koristila, koristila pa mu je pri pridobivanju izkušenj z dekleti, s katerimi je imel tudi njegov junak James Bond vedno vsaj toliko opraviti kot z zlikovci.

V vojni je odkril smisel svojega obstajanja
Pisanje je bilo za Iana Fleminga pravzaprav nekakšna terapija. Flemingov nekdanji kolega iz obveščevalne službe mornarice Njenega veličanstva Peter Smithers je namreč o pisatelju dejal: "Po naravi je bil izredno agresiven. Dušenje teh strasti, ki so jih zatirali njegovi nadrejeni, pa ga je po mojem mnenju prignalo do tega, da je svojo domišljijo angažiral za pisanje knjig, In tako je bilo tudi najbolj prav."

Delo v obveščevalni službi pa Fleminga ni le usmerila na pravo pot, ampak mu je tudi drugače pomagala v življenju. Menda je bilo šele v vlogi britanskega vohuna, ko se je Fleming prvič začutil 'uporabnega', ko je našel nekaj, kar bi lahko bilo njegovo poslanstvo v življenju. Čeprav se po koncu vojne ni več udejstvoval kot vohun - tega sicer pri nekdanjih vohunih nikoli ne moremo z gotovostjo trditi, saj je bilo veliko primerov, ko so nekdanji vojni taji agenti delo nadaljevali incognito - in čeprav se je nekaj časa 'lovil' v življenju, je bila ravno izkušnja sodelovanja v vojni tista, ki je porodila agenta z identifikacijsko številko 007.

Polona Balantič