Slovita stalna zbirka industrijskega oblikovanja Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku je namreč bogatejša za dva fotelja Rex, torej za delo gotovo najslavnejšega slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja iz prve serije proizvodnje v letu 1956.

Dotična fotelja Nika Kralja, ki se je poslovil leta 2013, sta bila mnogo let v lasti in uporabi frankfurtske univerze, od letošnjega 12. februarja pa je njuno novo domovanje v stalni zbirki industrijskega oblikovanja newyorške MoMe, kjer so zbrana dela, ki predstavljajo podobe razvoja industrijske civilizacije, zgodovinske prelomnice s tega področja in obdobja hitrega človeškega napredka.

Ikona slovenskega oblikovanja na pravem mestu
Postopek priznanja in dokončne dejanske umestitve stvaritve slovenskega avtorja v to stalno zbirko najvidnejših svetovnih oblikovalskih imen je trajal več let. Nepoznavalci in širša javnost pa so že več let verjeli, da je Rex že zdavnaj vključen v stalno zbirko v MoMi, morda zato, ker je bil že povsod po svetu. Pred kratkim pa je svet končno res postavil to ikono slovenskega oblikovanja na pravo mesto, še sporočajo iz podjetja Rex Kralj.

Ta dva fotelja iz prve serije proizvodnje je pridobila in nato podarila newyorškemu muzeju prav Družba Rex Kralj iz Ljubljane, ki je z blagovno znamko Rex Kralj poleg legendarnih Rexov oživila še druge Kraljeve izdelke. Žiga Vrhovec, lastnik in direktor podjetja Rex Kralj, je pred leti večno aktualnost Kraljevih izdelkov razloži tako: "Morda je najbolje na to vprašanje aktualnosti odgovoriti z novim vprašanjem: 'Kaj je dober dizajn?' To, da po 60 in več letih še vedno občudujemo obliko in jo z lahkoto integriramo v moderne tokove arhitekture in oblikovanja – to je skrivnost dobrega brezčasnega dizajna."

Inovativne stvaritve mladega arhitekta
Družino izdelkov Rex, od katerih je najbolj prepoznaven prav fotelj Rex (Rex Lounge), ki je končno podobo dobil že pred šestimi desetletji, je Kralj izdelal še kot mlad arhitekt. Gojil je čvrsto osebno dogmo in venomer trdil, da je prav vsako stvar, vsak predmet, vsako napravo in vsako okoliščino mogoče izboljšati. Po končanem študiju je leta 1952 začel delati v pohištveni tovarni Stol v Kamniku s spoštovanja vredno tradicijo, v kateri so imeli zanj dovolj razumevanja in prostora, tako da je bilo pod njegovim vodstvom mogoče tudi z marsičim eksperimentirati.

"Proces umnega eksperimentiranja je privedel do izdelka, ki ga morda celo res ni več mogoče izboljšati. V to trditev njegov avtor seveda nikoli ne bi verjel. Nastal je znameniti Kraljev fotelj Rex, ki je pred šestimi desetletji in po dolgi vrsti predhodnih različic naposled našel svojo končno podobo in se spremenil v železni repertoar nekdaj uspešne tovarne in slovenske pohištvene industrije. Izdelovali so ga polna štiri desetletja in dosegel je prav vse svetovne trge.

Potem se je tovarna nenadoma ustavila, da bi čez mnogo let REX znova poletel kot feniks iz pepela ter se začel razkazovati in iskati svoj globalni prostor. Čedalje več je bilo njegovih omemb in z njimi je spet zrasel nacionalni ponos, hkrati pa ponekod tudi dvom. Ne dvom o Kraljevem fotelju Rex, ki predstavlja povsem neoporečen kos pohištva, dvom o naši lastni intimni resnici in obstoju naših korenin," so zapisali pri podjetju Rex Kralj.

Utemeljitelj industrijskega oblikovanja pri nas
Niko Kralj se je rodil leta 1920 v Zavrhu pri Trojanah ter se v zgodovino zapisal ne le kot oblikovalec, temveč tudi neutrudni raziskovalec, inovator in pedagog. Oblikoval je številne stole in pohištvene sisteme. Poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec preteklega stoletja, si je utemeljitelj slovenskega industrijskega oblikovanja prizadeval tudi za racionalizacijo proizvodnje in izobraževanje oblikovalcev. Na pobudo profesorja s Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) Eda Ravnikarja se je pridružil ekipi predavateljev na novo ustanovljeni smeri, ki je omogočala tudi študij oblikovanja.

Po ukinitvi tega programa in nekajletni vrzeli so na FAGG-u ustanovili Inštitut za oblikovanje, katerega vodja je bil Kralj vse od njegovega začetka do svoje upokojitve leta 1992. V okviru inštituta je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Eden ključnih razvojnih izdelkov tega obdobja je modularno, sistemsko pohištvo, ki uporabniku omogoča preprosto sestavljanje po lastnih zamislih in potrebah.

Za svoje delo je Niko Kralj prejel več nagrad, že leta 1962 tudi Prešernovo nagrado. Ustvarjal je skoraj celotno drugo polovico preteklega stoletja, poslovil pa se je leta 2013.

Spodaj si lahko pogledate prispevek o Niku Kralju iz oddaje Osmi dan iz leta 2011.