Gre za 2.500 let stara bronasta kipa grških bojevnikov iz kraja Riace v južni Italiji. Kipa sta v naravni velikosti; njuni zobje so iz srebra, baker poudarja ustnice, oči so iz stekla in slonovine. Nastala sta v času prehoda iz arhaičnega v klasično umetnostno obdobje, ko so v tem delu Italije cvetele grške naselbine (t. i. Magna Graecia), našli pa so ju leta 1972 v morju blizu Riaceja. Po naključju ju je odkril ljubiteljski potapljač Stefano Mariottini, po poklicu sicer kemik, ki je ob pogledu na roko, štrlečo iz peska, mislil, da je naletel na človeško truplo.

"Kipa sta prastara in ohranjena v celoti," pravi arheologinja Simonetta Bonomi. "Predstavljata takratni ideal moškega telesa." Kdo ju je naredil in koga predstavljata, ni znano, a najverjetneje sta del večje skupine; kot menijo nekateri strokovnjaki, bi lahko bila Tidej in Amfiarej iz skupine kipov, znane pod imenom Sedmerica proti Tebam.

Od sobote sta kipa vnovič na ogled v Narodnem muzeju Magne Graecije v kraju Reggio di Calabria na "prstu" italijanskega škornja.

Kipa postala nič kaj časten simbol
A v zadnjih štirih letih se je o njiju veliko govorilo iz popolnoma drugih razlogov - postala sta namreč simbol italijanskega neprimernega ravnanja z domačo kulturno dediščino. Leta 2009 so muzej z namenom prenove zaprli, kipa pa skupaj z drugimi razstavnimi predmeti preselili. Delo se je zaradi birokratskih zapletov in naraščajočih stroškov zavleklo, mestna uprava je morala celo odstopiti zaradi povezav z mafijo, "Grka" pa sta več let prebila v stavbi na drugem koncu mesta v precej nedostojanstvenem položaju.

Opozorilo Unesca
Unesco je Italijo zato opozoril, da sramotno zanemarja svoje kulturne spomenike. Ljubitelji umetnosti so na ministrstvo za kulturo naslovili zahtevo, da kipa čim prej spet razstavijo, ogorčenje se je preselilo tudi v javnost.

A Bonomijeva, ki dela na ministrstvu, trdi, da je zadeva prenapihnjena. "Kipa sta ležala na hrbtu samo zato, da bi restavratorji lahko opravili svoje delo." Minister za kulturo Massimo Bray, ki mu številni pripisujejo zasluge za rešitev položaja, dodaja: "Držali smo obljubo in ljudem sveta vrnili enega največjih kulturnih spomenikov."