Fotoaparat ostaja in bo ostal poražen

Retrospektiva portretov Davida Hockneyja

12. oktober 2006 ob 12.16 • Zadnji poseg: 12. oktober 2006 ob 19.51 • London - MMC RTV SLO, Reuters

Fotografija nikoli ne more povedati toliko kot likovni portret.

David Hockney je eden od maloštevilnih sodobnih likovnih umetnikov, ki se niso posvetili abstrakciji. Foto: EPA

Kadar David Hockney ne riše portretov, se rad zazre v pokrajino domačega Yorkshira. Foto: EPA

Mati je bila eden od stalnih navdihov umetnosti Davida Hockneyja.

Tudi dostopnost fotoaparatov ne bo izkoreninila umetnosti likovnega portreta, ki ji številni pripisujejo preživetost.

Fotografija nikoli ne more povedati toliko kot likovni portret. Foto:

David Hockney je eden od maloštevilnih sodobnih likovnih umetnikov, ki se niso posvetili abstrakciji. Foto: EPA

David Hockney: Leto v Yorkshiru — Kadar David Hockney ne riše portretov, se rad zazre v pokrajino domačega Yorkshira. Foto: EPA

David Hockney: Mati (1988-1989) — Mati je bila eden od stalnih navdihov umetnosti Davida Hockneyja.

Britanski umetnik David Hockney, čigar retrospektivo predstavlja britanska narodna galerija portretov (National Portrait Gallery), zatrjuje, da ne bo likovni portret nikoli umrl. Eden najbolj priznanih sodobnih likovnih umetnikov pravi, da zmore fotografski portret ujeti le trenutek v življenju portretiranca, likovni portret pa uspe "prodreti" pod kožo.

Ne verjemite izjavam umetnikov!
Danes 69-letni David Hockney, ki že skoraj pol stoletja velja za enega najboljših slikarjev, ki še prisegajo na figurativno slikarstvo in se niso popolnoma posvetili abstrakciji (to pa je v sodobni umetnosti prava redkost), trdi, da ravno sedaj nastajajo njegova najboljša dela. Obenem pa navrže tudi pripombo, ki izdaja, da je njegova sodba seveda zelo pristranska: "Večina umetnikov vam bo dejala, da je njihovo trenutno delo najboljše, kar so ga kdaj prikazali. Tako čutim tudi sam."

Portet naj bi bil objektiven, mar ne?
Čar likovnega portreta je tudi v njegovi nepopolni objektivnosti. David Hockney ne skuša nikogar prepričati, da je njegovo delo popolnoma realistično. V portretu vsakega od njegovih modelov se skriva tudi delček Hockneyja in njegov osebni pogled na portretiranca. To je morda še bolj izrazito pri novejših delih Hockneyjevega opusa. Umetnik, ki je rojstni Yorkshire zamenjal za življenje v Kaliforniji, je imel včasih zelo metodičen pristop k slikanju. Portrete je ustvarjal počasi in zelo natančno in skušal kar najbolj popolno ujeti konture teles modelov. Nič več. Sedaj prisega na spontano in hitro delo z oljnimi barvami in skuša tako predvsem ujeti vzdušje, ki obdaja trenutek poziranja.

Ta zgodovinski lok Hockneyjevega portreta lahko najbolje preučite ravno v britanski galeriji portretov. Razstava David Hockney Portraits - Life Love Art, ki bo na ogled do 21. januarja 2007, namreč ponuja vpogled v celotno Hockneyjevo kariero. Dela izkazujejo Hockneyjevo navdušenje nad umetnostjo Pabla Picassa, njegovo navezanost na družino (posebej na mater) in njegovo očaranost nad delom s tušem.