Občasna razstava osvetljuje Pilona kot fotografa - umetnika v njegovem najplodnejšem ajdovskem obdobju in kot človeka, zavednega Primorca. Foto: Kosovelov dom Sežana
Občasna razstava osvetljuje Pilona kot fotografa - umetnika v njegovem najplodnejšem ajdovskem obdobju in kot človeka, zavednega Primorca. Foto: Kosovelov dom Sežana
Veno Pilon
Veno Pilon spada med najpomembnejše slovenske slikarje, grafike in fotografe 20. stoletja. Foto: Wikipedia

V galeriji Črni kot Kosovelovega doma Sežana danes ob 19.00 odpirajo fotografsko razstavo Veno Pilon – fotograf Krasa. Postavitev predstavlja zgodnje dokumentarne fotografije slikarja, grafika in fotografa, posnete med letoma 1922 in 1925. Razstavljene fotografije prikazujejo kraško pokrajino in v njej živeče ljudi ter njihov način življenja. Fotografije so nastale na začetku Pilonove fotografske poti, ki jo je še intenzivneje nadaljeval, ko se je leta 1928 preselil v Pariz, kjer je za nekaj časa celo opustil slikarstvo. Tedaj se je posvetil samo fotografiji, k njej pa se vračal vse do svojih zadnjih dni v rodni Ajdovščini.

Razstavo so zasnovali v Notranjskem muzeju v Postojni, v Sežano pa prihaja na povabilo Višje strokovne šole Sežana. V Notranjskem muzeju Postojna so jo postavili lanskega maja ob Mednarodnem dnevu muzejev v nizu občasnih razstav, tematsko vezanih na stalno razstavo o Krasu. Avtorica razstave Magda Peršič se je s Pilonovimi fotografijami prvič srečala pri zbiranju gradiva za razstavo Kras/ Muzej krasa pred štirimi leti.

Razstava predstavlja dve Pilonovi plati; na eni strani ga spoznamo kot umetnika v njegovem najplodnejšem ajdovskem obdobju, na drugi pa kot človeka, zavednega Primorca. Po besedah Magde Peršič je po njegovi zaslugi ohranjena podoba človeka s Krasa v nemirnih zgodovinskih okoliščinah in v neprijaznem naravnem okolju.

Pilonove fotografije, neprecenljiv vir etnologom in antropologom
Kljub tehničnim pomanjkljivostim gre za neponovljive vizualne posnetke, ki so neprecenljivi vir etnologom, antropologom in drugim družboslovcem ter humanistom pri proučevanju kulturne krajine Primorske v zadnjem stoletju. "Avtorjeva fotografska sporočilnost je brezčasna, danes prav tako pomembna kot pred skoraj stotimi leti, saj se kulturna krajina nenehno in vedno hitreje spreminja," še pravi avtorica razstave, ki bo odprta do 7. marca.