Terakotna vojska je najlepši primer množične proizvodnje v zgodovini umetnosti - naredilo naj bi jo več kot tisoč mož, med njimi tudi vojni ujetniki in zaporniki, umetniki pa so delali obraze. V Evropi takih produkcijskih sposobnosti niso imeli do srednjega veka; umetnost starih Grkov, Rimljanov ali Egipčanov ni delala tako individualiziranih izrazov obrazov niti za bogove, kaj šele za navadne smrtnike. Foto:
Terakotna vojska je najlepši primer množične proizvodnje v zgodovini umetnosti - naredilo naj bi jo več kot tisoč mož, med njimi tudi vojni ujetniki in zaporniki, umetniki pa so delali obraze. V Evropi takih produkcijskih sposobnosti niso imeli do srednjega veka; umetnost starih Grkov, Rimljanov ali Egipčanov ni delala tako individualiziranih izrazov obrazov niti za bogove, kaj šele za navadne smrtnike. Foto:
Terakotna vojska
Nič iz predhodne kitajske umetnosti ni moglo arheologov pripraviti na terakotno armado. Narejeni so bili s pomočjo modelov in znanja, ki so ga pridobili z gradnjo ogrevalnih in vodovodnih napeljav v kraljevih palačah.
Vojščaki so bili pobarvani, kar pa danes ni vidno, zato na razstavah za lažjo predstavo po navadi postavijo tudi kakšno maketo vojaka v barvnih kombinacijah, k se zdijo najbolj verjetne.

Pod naslovom Vojaki večnosti je v pariški Pinakoteki razstavljenih okoli 120 arheoloških najdb, ki so iz obdobja dinastije Čin, ki je na Kitajskem vladala od leta 221 pr. n. št. do leta 206 pr. n. št. Osrednje "zvezde" razstave so seveda glineni bojevniki v naravni velikosti - Francozi so si jih sposodili 20 -, ki so jih našli v grobnici prvega kitajskega cesarja Čin Ši Hvanga v Šjanu. Sicer so na ogled še uporabni predmeti, ki jih hrani Umetniško-zgodovinski muzej v kitajski pokrajini Šanši. Razstava bo odprta do 14. septembra.

Množična rekrutacija v Londonu
Kitajski terakotni vojaki so bili od jeseni do aprila letos na ogled v Britanskem muzeju v Londonu. Za londonsko razstavo je vladalo tako veliko zanimanje, da so ljudje že v predprodaji razgrabili okoli 100.000 vstopnic. Terakotni vojaki so bili tudi tam razstavljeni s približno stotimi drugimi predmeti iz obdobja prvega kitajskega cesarja, Čin Ši Hvanga (259-210 pr. n. št.).

Absolutist z vizijo napredne Kitajske
Armada, ki sta jo kitajska kmeta naključno odkrila leta 1974 in velja za najpomembnejšo arheološko najdbo 20. stoletja, je predstavljala zaščito Činovega mavzoleja. Čin, ki je bil sicer tiran, a je po drugi strani močno pripomogel k razširitvi pisave in uvedbi uradništva, je ustvaril Kitajsko, zamisel o Kitajski, najstarejši politični tvorbi, ki je še vedno živa. Bil je eden izmed velikih zgodovinskih vodij, kakršni so bili Aleksander, Cezar in Friderik Veliki in kot tak trdno odločen, da bo svoje poslanstvo (širjenje imperija) nadaljeval tudi v onstranstvu. Pa ne samo to - očitno je hotel v onstranstvu poustvariti vse svoje cesarstvo, saj so našli tudi gledališčnike, glasbenike in dvigovalce uteži, ki naj bi ga zabavali, klečeče pisarje, ki bi urejali upravo, ter bronaste kipce ptičev.

Dih jemajoč podvig
Arheologi so komaj dobro začeli delo: v kraljevi grobnici v Šjanu naj bi bilo vsaj osem tisoč vojščakov (razvrščenih v bojno formacijo); do zdaj so jih odkopali okoli tisoč in niti dva do zdaj nista bila enaka, pa naj gre za še tako majhne podrobnosti, kot so njihovi čevlji, brki ali poteze obraza. Terakotna vojska je najlepši primer množične proizvodnje v zgodovini umetnosti (čeprav ni bila narejena, da bi jo občudovali kot umetnost) - naredilo naj bi jo več kot tisoč mož, med njimi tudi vojni ujetniki in zaporniki, umetniki pa so delali obraze. Same grobnice kralja, ki je svoj imperij po smrti sklenil vzeti s seboj, arheologi še niso odkopali in nihče ne ve, kaj bodo v njej našli.

A. J.