Oglas
O tem se je mogoče prepričati v Muzeju dekorativne umetnosti (Musee des Arts Decoratifs), ki ga bodo po desetletju prenavljanja znova odprli 15. 9. Muzej, ki domuje v enem izmed kril obsežnega muzejskega kompleksa Louvre, predstavlja 150.000 razstavnih predmetov, ki pripovedujejo zgodbo o zgodovini francoskega oblikovanja. To pa dopolnjuje tudi z deli oblikovalcev iz drugih dežel. Tudi zvezdnikov sodobnega oblikovanja, kot je Philippe Starck.
Meščanstvo se hitro pokvari
Dragocenost in redkost sta tudi vodili muzeja, ko gre za zbiranje razstavnih predmetov. Muzej tako pravzaprav nič kaj dosti ne pove o bivalnem okolju običajnih Francozov. Na ogled so predvsem dela največjih mojstrov oblikovanja porcelana, steklarjev, draguljarjev, mizarjev in drugih obrtnikov, ki so zadovoljevali nečimrno francosko aristokracijo in meščanstvo. To je oblast v francoski revoluciji sicer prevzelo s slavljenjem gesel o rušenju plemstva, ki se na račun zatiranega ljudstva kopa v ugledu, a je kmalu pozabilo na pridiganje o ničevem navdušenju nad vsem lepim in se je kaj kmalu tudi samo obdalo z izdelki mojstrov rokodelstva.
Skoraj težko je verjeti, da je muzej, ki predstavlja razvoj francoskega oblikovalstva, skoraj propadel. A to je čista resnica. Z Muzeja dekorativnih umetnosti je po večletnem popolnem zanemarjenju 'prah obrisala' Helene David-Weill, žena enega najvplivnejših francoskih bankirjev in vodilnega zasebnega pokrovitelja umetnosti v Franciji.
Kje je spala Nana?
Z enkratnim obiskom muzeja ne boste mogli spoznati celotne zgodbe o spreminjajočem se francoskem okusu za 'lepe predmete'. Iz celotnega fonda 150.000 predmetov, bo namreč naenkrat razstavljenih le po 6.000 predmetov, a razstavno kolekcijo bodo kustosi muzeja večkrat spremenili. Nekateri razstavni predmeti bodo seveda ostali stalnica. Tako bo verjetno vedno na ogled rekonstruirano stanovanje znamenite francoske modne oblikovalke Jeanne Lanvin iz dvajsetih let 20. stoletja; to stanovanje je predstavnica muzeja Marie-Laure Moreau imenovala za 'Mono Lizo' zbirke. Stalno mesto na razstavi imata tudi velika bronasta postelja kurtizane Lucie Delabigne, ki je menda pisatelja Emila Zolaja navdihnila pri pisanju romana Nana, in pohištvo, ki je bilo na svetovni razstavi leta 1925 predstavljeno kot oprema stanovanja francoskega ambasadorja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje