Nova italijanska vlada je besna zaradi že dogovorjenih načrtov za izposojo del pariškemu muzeju Louvre, ki v naslednjem letu pripravlja ogromno pregledno razstavo ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija. "To je zgrešen, nepravičen dogovor," je o lanski pogodbi izjavila podsekretarka na italijanskem ministrstvu za kulturno dediščino Lucia Borgonzoni. "Leonardo je italijanski genij."

Borgonzonijeva je senatorka protipriseljenske, desničarske Lige. Ta teden je bila prisiljena natančneje pojasnjevati opazko, ki ji je v začetku meseca ušla v intervjuju za časnik Corriere della Sera. Takrat je o Leonardu izjavila: "Vse, kar je naredil v Franciji, je bilo to, da je umrl." (Leonardo da Vinci se je leta 1452 rodil v toskanskem mestecu Vinci, umrl pa leta 1519 v Amboisu v Franciji.)

Senatorka je kritična predvsem do tega, da se Italija zdaj pri svojem načrtovanju praznovanja okrogle obletnice prilagaja tako, da ne bodo tekmovali z napovedano Louvrovo megarazstavo.

Največji muzej na svetu za zdaj ne odgovarja na italijanske pritožbe, prav tako pa niso razkrili, katera dela so si izprosili v izposojo, češ da je do odprtja razstave še celo leto dni. Odprtje je namreč napovedano za 24. oktober 2019.

Da bo vse skupaj še bolj zapleteno, velja povedati, da je Louvrov kurator Vincent Delieuvin obenem tudi član odbora na italijanskem ministrstvu za kulturo, ki je obravnaval prošnje za izposojo da Vincijevih del z vsega sveta.

"Čeprav spoštujemo avtonomijo muzejev, pa nacionalni interes ne sme biti na drugem mestu," je podsekretarka še pribila za Corriere della Sera. "Francozi ne morejo dobiti vsega."

"Vsak premik slike je kot ekspedicija na Mount Everest"
Slavna firenška galerija Uffizi še ni sprejela dokončne odločitve o tem, ali bodo v Pariz posodili več Leonardovih risb. Je pa direktor muzeja Eike D. Schmidt že sklenil, da ne bodo posodili treh slik, za katere je prosil Louvre, češ da "je nevarnost poškodbe zelo velika; noben muzej na svetu jih ne bi posojal". Lani so denimo te slike selili samo iz enega nadstropja v drugo, pa so bile za to potrebne "priprave kot za na ekspedicijo na Mount Everest ali pa za na pot na Luno". Vrhunski restavratorji so bili ves čas poleg, če bi se kaj poškodovalo. Eno od teh del, Poklon svetih treh kraljev, se je lani po petletnem postopku obnove v galerijo Uffizi šele vrnilo.

Razčustvovani ob odhodu Device Marije
Ko je hotela galerija Uffizi leta 2007 na razstavo v Tokiu poslati na les naslikano Oznanjenje, prizor nadangela Gabriela, ki ponuja lilijo Devici Mariji, se je senator iz konservativne stranke Forza Italia (v družbi številnih Firenčanov) priklenil na muzejska vrata, da bi tako preprečil pot na Japonsko. Tudi takratni direktor galeriji Uffizi je izposoji nasprotoval, a je minister za kulturo odločil, da bo usluga Italiji koristila.

Za praznovanja v okviru leta 2019 bo galerija Uffizi Leonardovemu muzeju v Vinciju posodila zgodnje mojstrovo delo, Risba pokrajine za Santa Maria della Neve. Risba, na kateri je umetnik upodobil pokrajino v bližini rodnega mesta, je na ogled samo nekaj tednov vsaka štiri leta, saj se strokovnjaki bojijo, da bi jo pretirano izpostavljanje svetlobi lahko poškodovalo.

Schmidt je prepričan, da bodo njegovi francoski kolegi razumeli, zakaj je moral zavrniti njihovo prošnjo. "Tudi sami popolnoma razumemo, da Mona Liza ne more potovati," je pripomnil in tako spomnil na najslavnejše da Vincijevo delo, ki ima v Parizu stalen dom.

In če Louvre res nikoli ne pusti, da bi enigmatični nasmešek Mone Lize zapustil njihovo galerijsko steno, pa so leta 2015 v Milano posodili dve drugi da Vincijevi sliki. Francoska osrednja institucija ima v lasti pet umetnikovih let, kar je več kot kateri koli drugi muzej ali galerija na svetu.

Vodja komiteja za jubilejne slovesnosti Paolo Galluzzi, ki je sicer na čelu Galilejevega muzeja v Firencah, je poudaril, da nacionalizem ni igral nobene vloge pri vrednotenju prošenj za izposojo. "Marsikdo si ga lahko lasti. Rodil se je v Vinciju, šolal se je v Firencah in vzcvetel v Milanu. Politika morda na to gleda z drugačnimi očmi, a v svetu kulture in znanosti se s takimi rečmi ne ubadamo." Naslednje leto se bo svet navsezadnje poklanjal "univerzalnemu geniju", je prepričan.