V muzeju obnavljajo tudi stopnišče, na katerem kip stoji. Očem javnosti bo Nike Samotraška predvidoma skrita do letošnjega poletja.

Restavriranje Nike Samotraške in prenova stopnišča sta sicer stala štiri milijone evrov, kar milijon več, kot je bilo sprva načrtovano. Tri milijone evrov so - s pomočjo sponzorjev - v muzeju zbrali že na začetku, za preostanek denarja pa so se na širše občinstvo obrnili s sloganom "Tous mecenes!" (Vsi (smo) meceni!). Za restavriranje antične mojstrovine je sredstva v zadnjih štirih mesecih tako prispevalo okoli 6.700 donatorjev.

Obnova monumentalnega stopnišča naj bi bila končana marca prihodnje leto. Nekdanji sijaj bodo poleg stopnišča povrnili tudi tlom in stenam ter obokanemu stropu, odstranili pa bodo podstavek iz cementa, ki so ga kipu dodali leta 1934, da bi bolj prišel do izraza.

Z Nike na kljunu do zmage
Krilati kip, ki so ga v 19. stoletju našli na otoku Samotrake; nanjo je na eni izmed svojih poti naletel francoski diplomat in amaterski arheolog Charles Champoiseau. Kip predstavlja boginjo zmage in velja za mojstrovino helenističnega kiparstva. Nike so si Grki radi pritrjevali na kljun ladje in (si) tako napovedovali zmago, dotični primerek pa datira v 2. stol. p. n. št. Stal naj bi na pečini nad svetiščem, od koder je več stoletij pozneje med potresom treščil na tla in se polomil na več kosov. (Grki so pozneje v okolici našli še več koščkov kipa, na primer del roke, in jih prav tako poslali v Francijo, kjer so razstavljeni v vitrini ob torzu.)

Brez skrbi, ne bodo ji dodajali glave
Nazadnje so ga prenavljali med letoma 1880 in 1884, ko so ji iz mavca naredili izgubljeno desno stran oprsja in desno krilo, koščke levega krila pa so skupaj povezali z žico. Pri tokratni obnovi kipu ne bodo ničesar dodajali - ne bodo mu pa tudi ničesar odvzeli, saj je po mnenju strokovnjakov kip v kolektivni zavesti pač že vpisan v obliki, ki jo vidite na gornji sliki. "Nike Samotraška ni le helenistična mojstrovina, ampak tudi zgodovinski primerek umetnosti 19. stoletja," trdi vodja restavracije Ludovic Laugier, ki sicer priznava, da kipu, če bi ga našli danes, nikoli ne bi dodajali manjkajočega krila (restavratorji 19. stoletja so naredili enakega ohranjenemu, zgodovina pa daje slutiti, da sta bili krili med seboj različni, tako da sta bili videti, kot da lovita veter z Egejskega morja.