Kot izvemo na razstavi, ki bo na ogled do 22. februarja, je Rodina in Freuda, čeprav sta se ukvarjala s povsem različnim delom, povezovala skupna strast do antične umetnosti. V zbirkah, ki sta jih oba moža oblikovala od sredine devetdesetih let 19. stoletja, so se tako znašli številni antični eksponati. Trg antične umetnosti je bil tedaj v razcvetu. Bil je to namreč čas 'obsedenosti' z arheologijo, ko je arheolog veljal za pustolovca - skoraj za romantični lik - in ko je bilo v vrstah meščanstva zanimanje za stare kulture modno. Strast je 'okužila' tudi Freuda, čigar sprejemnica je bila menda natrpana z antičnimi predmeti. Isto je veljalo za Rodinovo vilo v Meudonu. Ob smrti je Rodin zapustil več kot 6.000, Freud pa okoli 3.000 arheoloških predmetov.
A kamnu se prebere antična psiha
Posebej za Freuda so bili ti ostanki starodavnih kultur veliko več kot le lepi predmeti. V njih je iskal zametke sodobnega človeka. Psihoanalitik je menil, da je te stare kamne treba dešifrirati oziroma jih pravilno prebrati in pred nami se bo razgrnila psiha antičnega človeka. Rodin pa je o svojih kipih rad dejal: "To je pravo meso," in v njih je občudoval antičnega človeka. Številni dokumenti in fotografije dokazujejo Rodinovo očno navezanost na njegove kipe. Tako sta oba moža v tej materialni zapuščini antičnih kultur našla sredstvo, s katerim sta si pomagala pri svojem delu oziroma sta slednjega izpopolnjevala.
Sigmund Freud in Auguste Rodin se nikoli nista osebno srečala. Vendar pa sta bila posredno povezana prek skupnega kroga prijateljev. Rainer Maria Rilke, Romain Rolland in Stefan Zweig so bili trije od skupnih prijateljev Freuda in Rodina in obenem so bili to tudi možje, ki jim je bilo skupno zanimanje za stare kulture. Na razstavi so predstavljeni tudi ti možje, ki so obenem pomagali delo obeh uveljaviti v evropskem kulturnem prostoru.
Polona Balantič