Verner Panton se je med najvplivnejše oblikovalce poparta prebil s stolom, ki posnema obliko korneta. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Verner Panton se je med najvplivnejše oblikovalce poparta prebil s stolom, ki posnema obliko korneta. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Verner Panton
Verner Panton se je odvrnil od sredi 20. stoletja zelo aktualnega umirjenega in organskega skandinavskega modernizma in kot popartistični oblikovalec postal legenda oblikovanja pohištva. Foto: Design Museum/Marianne Panton

Danskega oblikovalca Venerja Pantona, ki v mladosti ni pokazal kaj dosti daru za likovno snovanje in ki se je kot pionir poparta v pohištvenem oblikovanju izneveril umirjenemu organskemu modernizmu skandinavskih držav, lahko spoznavamo v ljubljanski galeriji Kresija (posebnost razstave je, da bodo po njenem zaprtju naprodaj vsi razstavljeni kosi). Pravzaprav lahko spoznamo le del njegovega opusa, in sicer tisti del, ki je bil sad sodelovanja Vernerja Pantona s švicarskim proizvajalcem pohištva Vitra. Pantonovi dizajni za podjetje Vitra so bili sicer zelo reprezentativni, kajti ravno v tem obdobju je prikazal fluidne in barvite modele, ki so mu utrdili sloves popartista in futurista v maniri znanstvenofantastičnih filmov in stripov šestdesetih in sedemdesetih.

'Neprimeren' za obdobje po vietnamski vojni
Ravno ta njegov prepoznavni slog, pa ga je skoraj stal dolgožive kariere. V močno spolitiziranem času po koncu vietnamske vojne, namreč njegovo oblikovanje ni ustrezalo duhu, ki je poudarjal politično odgovornost in vedno večjo skrb za odrinjene na rob družbe ali razvitega sveta. Tako je Panton nekako potonil v 'švicarskem azilu', v katerega se je 'prostovoljno' zatekel. Prostovoljno zato, ker drugače kot njegovi sodobniki Alessandro Mendini, Gaetano Pesce ali Ettore Sottsass (BIO 21 nam je predstavil tudi Sottsassa) ni revitaliziral svojega oblikovanja in ga prilagodil novim razmeram. A kvalitete nikoli ni mogoče povsem uničiti. In vse dobro nekoč spet postane aktualno.
Tako je bilo tudi v primeru Vernerja Pantona. Dano mu je bilo, da je pred smrtjo leta 1998 še enkrat užil slavo. Sredi devetdesetih je namreč modernizem spet postal 'in' in kmalu tudi popart, ki je preroditev doživel tudi v likovni umetnosti. Ko se je umetniška javnost začela navduševati nad napihljivimi skulpturami Jeffa Koonsa, je začela znova sprejemati tudi Pantonovo pohištvo. Da je bilo to spet v trendu, se je najbolje potrdilo leta 1995, ko je na njegov stol sedla gola Kate Moss, fotografija pa se je znašla na naslovnici britanske izdaje revije Vogue.
V uku pri P. Henningsenu in A. Jacobsenu
Tako kot noben drug oblikovalec se tudi Verner Panton ni naredil sam. Ključna moža v njegovem življenju sta bila predvsem Poul Henningsen in Arne Jacobsen. S prvim, danskim arhitektom in zagretim privržencem modernizma, se je Panton srečal na kraljevi akademiji za umetnost v Kopenhagnu. Henningsen, ki se je proslavil predvsem z drznimi in abstraktnimi oblikovanji luči, je Pantona seznanil z industrijsko estetiko. Pantona, ki je bil nekaj časa poročen celo s Henningsenovo pastorko, je industrijska estetika prevzela, še bolj pa je nanj vplivalo delo legende danske modernistične arhitekture Arneja Jacobsena. Panton je bil njegov asistent pri več projektih, do konca življenja pa je trdil, da se je od tega arhitekta nežne elegance in strastnega raziskovalca uporabe novih materialov in tehnologij v oblikovanju naučil več kot od kogar koli drugega.
V 'špasnem' kombiju do poslovnih partnerjev
Po sodelovanju z Jacobsenom je Panton odšel na svoje in nekaj časa povsem v duhu bitniške subkulture petdesetih okoli potoval v 'špasnem' volkswagnovem kombiju. S svojim kombijem je obiskoval obrtnike in distributerje, ki bi utegnili postali njegovi poslovni partnerji. Tako je srečal tudi Fritza Hansena, ki je začel proizvajati Pantonova stol za samce in stol Tivoli. Leta 1959 je Panton predstavil 'kornetasti' stol, ki je postal njegova prva uspešnica. Utrla mu je pot do prepoznavnosti v tujini, ki jo je še utrdil manjši škandal v New Yorku. Pred izložbo, v kateri je bil razstavljen nenavadni stol, se je namreč nabrala množica ljudi, zaradi česar je policija odredila umik stola iz izložbe. Trenutni 'poraz' proti policiji pa je bil tudi uvod v ero, v kateri je Panton zaslovel kot vizionarski oblikovalec, ki je med drugim navduševal s tako imenovanimi celostnimi oblikovanji oziroma s koncepcijami celotne ureditve prostorov, kot sta bila hotel Astoria v Trondheimu ali sedež revije Spiegel v Hamburgu.
Polona Balantič