Tri spremljevalne razstave sredi Tivolija bodo pospremile 26. izdajo MGB-ja. Foto:
Tri spremljevalne razstave sredi Tivolija bodo pospremile 26. izdajo MGB-ja. Foto:
Dela dobitnika velike častne nagrade 25. MGB-ja Raymonda Pettibona bodo predstavljena v spremljevalnem programu MGB-ja. Foto: MGLC
Mednarodni grafični bienale
Mednarodni grafični bienale vedno znova razveseli ljubitelje vrhunskih grafik. Foto: MGLC

Prireditev s polstoletno tradicijo bo letos prvič potekala v prostorih nekdanje Tobačne tovarne, med 23. junijem in 2. oktobrom pa se bo s programom predstavilo 18 mednarodnih umetniških ustanov s celega sveta. K sodelovanju na bienalu, katerega kurator je Jure Mikuž, so povabili zelo različne inštitucije: muzeje, tradicionalne grafične delavnice, digitalne produkcijske centre, nacionalne knjižnice ter producente bienalskih oziroma trienalskih grafičnih razstav.

Trije dodatki MGB-ja
MGB bodo pospremile 3 spremljevalne razstave, ki bodo naselile Mednarodni grafični in likovni center. Dodatni program sredi Tivolija bo tako predstavil sodobnega ameriškega umetnika Raymonda Pettibona, ogledali pa si bomo lahko tudi razstavi Najlepše grafike in Prva linija. Pettibon ni novinec v deželi ljubljanskega grafičnega bienala, saj si je na njegovi 25. izvedbi s svojo knjigo litografij in besedil Parcele na posodo (Plots on Loan) prislužil veliko častno nagrado MGB-ja.

Razstava Najlepše grafike bo na enem mestu zbrala najlepše oziroma najbolj prepoznavne slovenske grafike, ki jih je približno 40 domačih grafikov oblikovalo med letoma 1955 in 2005. Postavitev Prva linija pa bo predstavila pregled avantgardnih in alternativnih tiskov v Sloveniji, nastalih od obdobja konceptualizma pa do danes.

Sunek v prihodnost
26. MGB bo prvi ljubljanski mednarodni bienale z naslovom. Ime Sunek naj bi povzemalo tako dosedanjo zgodovino in poslanstvo prireditve kot tudi njene usmeritve za prihodnost. V 50 letih svoje zgodovine naj bi imel bienale veliko vlogo pri oblikovanju slovenske grafične in širše likovne pokrajine, njegov vpliv pa je bilo čutiti tudi izven meja Slovenije. Protagonisti organizacije bienala pa upajo, da bo MGB tudi v prihodnosti še naprej prispeval k temu, da umetniško dogajanje v Sloveniji ne bo zaostajalo za svetovnimi trendi.