Umetnost HR Gigerja je širši javnosti predstavil film Alien, ki ga je Giger 'oskrbel' z 'glavnim igralcem'. Foto: KunstHausWien
Umetnost HR Gigerja je širši javnosti predstavil film Alien, ki ga je Giger 'oskrbel' z 'glavnim igralcem'. Foto: KunstHausWien
HR Giger
Ekscentrični HR Giger zanika, da so vsi Švicarji urejeni, disciplinirani in dolgočasni ljudje. Foto: KunstHausWien
HR Giger: Li I
Človeška bitja z zoomorfološkimi in mehanskimi dodatki so posebnost umetnosti HR Gigerja. Foto: KunstHausWien
HR Giger: Mutanti - Stanje 2
HR Giger je skušal svoje nočne more ozdraviti tako, da jih je zarisal na slikarsko platno. Foto: KunstHausWien

Gigerjeve slike, risbe in skulpture, ki bodo do 1. 10. na ogled v muzeju KunstHausWien na Dunaju, zanikajo navedbe umetnostnozgodovinskih knjig, ki izumrtje nadrealizma postavljajo v petdeseta.

Nadgradnja osnovnega nadrealizma
Gigerjeva dela niso le sodobne variacije umetnin velikih nadrealistov, kot je bil Dali. Gigerjev nadrealizem je povsem samosvoj, označili so ga z izrazom biomehanicizem. Gigerjev opus sestavljajo namreč hibridi fantazijskih bitij in mehanskih delov. Med njimi je tudi skulptura bitja Alien, ki ga je HR Giger zasnoval za serijo istoimenskih znanstvenofantastičnih filmov. Prvo 'poglavje' trilogije iz leta 1979 režiserja Ridleyja Scotta je HR Gigerja tudi prvič predstavilo širši javnosti, saj je Švicarju prineslo tudi oskarja za vizualne učinke. Sadove Gigerjeve domišljije lahko občudujemo tudi v drugem delu filma Alien ter v grozljivki Poltergeist.

Harkonnen končno brez Gigerjevega pohištva
HR Giger je poznavalce in ljubitelje sodobne umetnosti začel 'izzivati' že v šestdesetih, ko je v Zürichu študiral arhitekturo. Načrtovanju arhitektonskih elementov pa se Giger nikoli ni mogel povsem posvetiti. Svoj čas je razpel med ustvarjanje slik, plastik, fotomontaž, skulptur in risb, znamenita pa je tudi Gigerjeva notranja oprema gradu Harkonnen. Ta oprema naj bi bila del scenografije filma Dune, ki naj bi ga režiser Alejandro Jodorowski posnel po istoimenskem romanu Franka Herberta. Film je leta 1984 sicer posnel David Lynch, ki pa v filmu ni uporabil Gigerjevega pohištva. Ogledate pa si ga lahko v muzeju KunstHausWien.

V dunajski ustanovi je sicer na ogled več kot sto del leta 1940 v mestu Chur rojenega HR Gigerja. Že kot otroka je HR Gigerja začel zanimati fenomen sanj. Vedno znova so ga v sanjah preganjale vizije utesnjenih prostorov, iz katerih ne more najti izhoda. Da bi pregnal svoje traume, je Giger začel svoj mračni sanjski svet prelivati na papir. Ni kaj dosti pomagalo in Giger je do danes ostal glasnik mračnega sveta, s katerim se nihče ne bi rad soočil.

Svinčnik ni za v smeti
V času, ko so likovni umetniki pogosto z zaničevanjem sprejemali delo likovnikov, ki so še vedno prisegali na stare tehnike upodabljanja in so za vrhunec vizualne umetnosti veljali izdelki, ki so 'lebdeli' na mejnem območju prehodov med različnimi izraznimi tehnikami (v mislih imamo umetnine, ki jih avtor ustvari s hkratno aplikacijo risanja, slikanja, fotografiranja ...), je Giger dokazal, da je mogoče likovno občinstvo še vedno očarati zgolj z uporabo svinčnika. Njegove fantazijske podobe so mu prinesle naziv vodilnega risarja med sodobnimi likovnimi umetniki na svetu.