Kulturni inštitut, ki ima svoj (nevirtualni) sedež v istih prostorih kot Googlove francoske pisarne, je bil zastavljen kot zbirališče študentov, umetnikov, kustosov in drugih strokovnjakov iz stroke, kjer bodo prirejali razstave, okrogle mize in konference. V delavnici ("Laboratoriju"), ki premore 3D-kamero, tiskalnik in ogromen interaktivni zaslon, bodo nastajale digitalne umetnine, inštitut pa bo imel na razpolago tudi rezidenco za mlade umetnike.

Spletna stran Inštituta bo nekakšno zbirališče tekočih Googlovih projektov, med njimi je denimo Google Art Project iz leta 2010, spletna galerija, v kateri lahko vsak uporabnik najde fotografije najslavnejših umetnin z vsega sveta v visoki resoluciji. Ob odprtju je to "virtualno galerijo" s svojimi deli pokonci držalo 17 institucij, danes pa sodeluje več kot 300 muzejev, galerij in arhivskih zbirk iz 40 držav. (Odprtje Kulturnega inštituta je pritegnilo še 34 institucij, tudi prvi bienale sodobne umetnosti - natančneje, indijski bienale Kochi-Muziris.)

Na Googlovi spletni strani lahko preberemo, da je poslanstvo inštituta "večja dostopnost svetovne kulture na spletu". Projekt je popolnoma nekomercialen; direktor inštituta Amit Sood je v intervjuju za Guardian razložil, da Google z distribucijo teh gradiv ne more služiti in da imajo sodelujoče institucije vse avtorske pravice do podob. "Zasnova je v tem, da damo muzejem na razpolago tehnologijo, oni pa se odločijo, kaj hočejo naložiti na splet."

Kljub tem razsvetljenskim izhodiščem pa je podjetje naletelo na odpor francoske vlade. Kulturna ministrica Aurélie Filippetti je denimo v zadnjem hipu sklenila, da se odprtja inštituta ne bo udeležila zaradi Googlovih sporov v povezavi z davčnimi olajšavami in varovanjem osebnih podatkov.