Osnovne oblike so mu bile navdih od začetka slikarske poti. Foto: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana
Osnovne oblike so mu bile navdih od začetka slikarske poti. Foto: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana

Dela je izbrala kustosinja Alenka Domjan, v katalogu pa jih je s spremnim besedilom opremil Boris Gorupič. Domjanova je ob razstavi, ki jo bo Celje gostilo do 20. novembra, zapisala, da se je Gorinškovo ustvarjanje razvijalo brez velikih odklonov, njegova dela pa temeljijo na geometrijskih načelih in barvni konstrukciji, s kakršnimi se v Sloveniji ne ukvarja veliko avtorjev.

Navdih v elementarnih oblikah
Vizualne temelje umetnosti je Gorinšek raziskoval že od začetkov svoje slikarske poti, ki ga je iz rodnega Pančevega najprej vodila na akademijo v Beograd, kjer so mu kot najboljšemu študentu na slikarskem oddelku podelili posebno nagrado in štipendijo. Narava ga ni zanimala, ampak so njegovo pozornost vzbujale oblike, kot so spirala, meander, krog in kvadrat, "najbolj elementarne oblike človekovih zapisov, ki jih poznamo v zgodovini in sodijo v idealni svet duhovne zbranosti", kot jih je opisala kostosinja razstave.

Liričen učinek slikarjevih del
Domjanova njegovo ustvarjanje primerja s "hojo naprej in nazaj, gor in dol, naravnost in naokoli, počasi in hitro". Osnovne oblike povezuje s črto, barvo in ponavljanjem določenih oblik. Nastale podobe se tako razraščajo v prostor, gledalcu pa ne ponujajo nikakršne oporne točke, ampak ga vsrkavajo vase. "To pa pomeni, da optični dražljaji, ki se bojujejo z očesom gledalca, ne slonijo zgolj in samo na znanstvenosti, ampak imajo tudi liričen, poetičen učinek," piše Alenka Domjan.