Ti imigranti judovskega rodu so v Izraelu naprej razvijali kulturno-umetniške smernice, ki so bile predvsem v srednjeevropskem prostoru aktualne pred veliko vojno morijo in pri definiranju katerih so bili močno udeleženi prav srednje- in vzhodnoevropski Judje. Tako tudi ni presenetljivo, da na primer prav v Izraelu naletimo na največjo strnjeno realizacijo arhitekturnih idej Bauhausa in da se je v tej novi državi močno uveljavila tudi modernistična esetetika v arhitekturi. O tem bo govorila tudi razstava Munio Weinraub/Amos Gitai - Architektur und Film in Israel (Munio Weinraub/Amos Gitai - Arhitektura in film v Izraelu), ki bo od 6. 11. v münchenski Pinakoteki moderne (Pinakothek der Moderne) predstavljala delo na Bauhausu izšolanega arhitekta in njegovega tudi mednarodno uveljavljenega filmskega kronista izraelske dežele.
Graditelji države Izrael
Munio Weinraub (1909-1970) je bil pripadnik generacije, ki je dobsedno zgradila državo Izrael. Resna prizadevanja za njeno ustanovitev so se začela z razmahom cionističnega gibanja, ki je v zadnjih desetletjih 19. stoletja začelo pridobivati vedno več privržencev. Razlog za to je bilo spoznanje srednjeevropskih Judov, da kljub vsem prizadevanjem za prilagoditev evropski kulturi, ki so jih izkazovali od začetkov haskale oziroma judovskega razsvetljenstva, katerega ideolog je bil Moses Mendelssohn (1727-1786), ne bodo nikoli sprejeti za enakovredne krščanskim staroselcem. Prvi val preseljevanja iz Evrope v Sveto deželo se tako zgodi po pogromih nad Judi v vzhodnoevropskih štetlih v osemdesetih letih 19. stoletja. To je bil preludij k ustanovitvi izraelske države, ki je suverenost dosegla leta 1948 in katere 60-letnico so v Izraelu letos praznično zaznamovali.
Med graditeljii Izraela je bil tudi Weinraub. Kot mlad arhitekt se je v Izrael podal leta 1934, kjer je deloval pod vplivom arhitekture Miesa van der Rohea, Hannesa Meyerja in Ludwiga Hilberseimerja. Izrael je zaznamoval z okoli 300 projekti, več kot 20 let pa je poučeval tudi na Technionu, izraelskem tehnološkem inštitutu. Leta 1942 je predstavil prvi projekt za spomeniški kompleks Yad Vashem, tudi njegovi drugi objekti pa so prispevali k temu, da je ravno modernistična arhitektura postala pomemben identifikacijski element izraelskega kulturnega življenja. Za arhitekta se je izšolal tudi Weinraubov sin Amos Gitai, ki pa se je od sedemdesetih vedno bolj posvečal filmu. Danes velja za najpomembnejšega izraelskega režiserja, njegovi filmi pa predstavljajo deželo, ki jo je zgradila generacija njegovega očeta.
Polona Balantič