Arhitektura je veliko več kot le gradnja posameznih objektov. Ta misel je temelj programa direktorja letošnjega bienala Aarona Betskyja, direktorja Nizozemskega arhitekturnega instituta v Rotterdamu. Zgradbe niso dovolj. "So le grobnice arhitekture, ostanki želje, ustvariti nov svet, boljši svet in svet, odprt za možnosti, ki presegajo tukaj prisoten vsakdanjik. Bolj določno, arhitektura je to, kar nam omogoča, da se v tem svetu počutimo doma," pravi Betsky, pod čigar vodstvom nastaja osrednja razstava Out There: Architecture Beyond Building (Tam zunaj: Arhitektura onkraj gradnje), tudi tokrat nameščena v prostore Arzenala in starem italijanskem paviljonu v Giardinih.

Betsky želi konkretne rešitve, četudi zvenijo utopično
Cilj 11. bienala je predstavljanje arhitekturnih eksperimentov in spodbujanje ustvarjanja novih. Gre za eksperimente, ki stremijo po ustvarjanju drugačnega sveta, zaradi česar nam tokratna razstava na ogled ne bo ponudila stavb, ki že obstajajo. Razstavljeni bodo tako mikrokozmosi ali mikropredstavitve regulacij večjih območij, celo pokrajin. Čeprav se vse skupaj sliši abstraktno, Betsky poudarja, da si sam na svoji razstavi ne želi abstraktnih rešitev socialnih problemov, pač pa želi videti pravo arhitekturo, poskuse, ki se navezujejo na resnične lokacije, naj so še tako utopični ali podobni nekoliko preveč zagnanim manifestom.

Umetnost poraja v arhitekturi uporabne vzorce
Letošnji bienale bo skušal vzpostaviti oziroma opozoriti na od nekdaj obstoječo vez med arhitekturo in drugimi umetnostmi. Kot poudarja Betsky, lahko ravno filmi okrepijo našo vero v arhitekturo. Fantastični prostori, tudi če računalniško generirani, ki pa vendarle delujejo, govorijo o neslutenih možnostih razvoja arhitekture. Vizije iz filmov in likovne, danes pa vse bolj tudi video- in računalniške umetnosti, so valilnice arhitekturnega razvoja, zato bodo ravno te umetniške forme skupaj s projekti 'site-specific' umetnosti našle mesto na beneškem bienalu. Obenem nas morda ravno ta nesnovnost umetniških arhitekturnih poskusov usmerja k pravemu pristopu k arhitekturi. "Morda moramo arhitekturo najprej videti kot način za ugotavljanje, kaj moramo zgraditi - in kaj moramo porušiti," pravi Betsky in nam tako namiguje, da razprave o pikolovskem ščitenju vsega starega morda zanikujejo poslanstvo arhitekture - ustvarjanje kar najboljših pogojev za življenje, ustreznih sodobnemu človeku.

Slovenski projekt v Benetkah
Ustvarjanje novega življenjskega okolja je tudi bistvo slovenske predstavitve v Benetkah. V galeriji A+A bo pod naslovom Ljubljana-Venice, New Urgency for Urban Politics (Ljubljana-Venice, nova nujnost za urbano politiko) svoj pogled na sodobni urbanizem na konkretnem primeru predstavljala ekipa A. S. Ostan, M. Kerin, M. Kregar, J. Rožič, E. Ravnikar jr, G. Drašler, R. Šoper, M. Ravnikar in S. Buzeti, s kuratorjem Jankom Rožičem na čelu. Projekt bomo predstavili v bližnji prihodnosti.

Projekti za prenovo (ne)večnega mesta
Na veliki razstavi bodo tudi letos zastopana velika imena svetovne arhitekture, ki so pravzaprav že stalnica programa osrednje razstave. Zaha Hadid, ateljeji Morphosis, Coop Himmelb(l)au, Herzog & de Meuron, MVRDV, Gehry Partners bodo tudi tokrat verjetno najbolj oblegani razstavljalci na razstavi, na katero sicer ni bil uvrščen noben slovenski studio. Poseben program pripravljajo tudi Italijani; z večnim mestom bo povezana posebna manjša razstava Uneternal City. Thirty Years after 'Roma interrotta' (Nevečno mesto. 30 let po dogodku 'Roma interrotta'), ki se seveda navezuje na Rim. Izraz 30 let po dogodku Roma interrotta se navezuje na obletnico razstave z istim naslovom, ki je predstavljala različne predloge za prenovo in obnovo rimskega zgodovinskega jedra; najzgodnejši so izvirali še iz 18. stoletja.

Dvanajst jih preoblikuje Rim
Tokrat gre za drzen poskus ponovnega ovrednotenja večnega mesta - ali si to kljub izjemnim historičnim ostalinam še zasluži naziv sodobne metropole ali pa potrebuje temeljito in skoraj kirurško natančno obdelavo. Dvanajst italijanskih in tujih arhitektov in urbanistov bo 'zagrizlo' v rimsko mestno tkivo, pri čemer bodo posebno pozornost namenili predmestjem in območjem, na katerih se rimsko mesto začne prelivati v podeželje. Ravno ta območja prehoda so najbolj občutljivi urbani ambienti, saj se na njih stikata narava in 'umetni' svet, zaradi česar je njihova obravnava ključna za definiranje razmerja med urbanostjo in naravo, s tem pa tudi za ekološko izredno pomembno območje.

Ob koncu le še omenimo, da bodo Franku O. Gehryju beneškega leva za življenjsko delo podelili 13. septembra in da se bo letos v Benetkah predstavilo 65 držav; več kot kdaj koli prej.

Polona Balantič