Prireditev, ki letos praznuje 50 let, bo v Ljubljano pripeljala 18 mednarodnih ustanov z vsega sveta, ki bodo v nekdanjih proizvodnih prostorih Tobačne Ljubljana razstavljale pod skupnim naslovom Sunek. Njegovo ime nakazuje moč festivala, ki je pol stoletja premikal slovenski kulturni prostor in svetovni grafični svet. Ob bienalu bodo potekale tudi tri samostojne razstave, in sicer razstava najlepših slovenskih grafik zadnjih 50 let, avantgardnega in alternativnega tiska od konceptualizma do danes in razstava dobitnika nagrade 25. bienala Raymonda Pettibona.

Slovensko zastopništvo
Umetniški vodja 26. izdaje bienale Jure Mikuž je v Ljubljano povabil goste iz Indije, Francije, Velike Britanije, ZDA, Španije, Egipta, s Finske, iz Italije, Poljske, Bolgarije, Avstrije, Rusije, Argentine, Estonije, Portorika, iz Tajvana in Japonske. Kustosa Breda Škrjanec in Božidar Zrinski sta pod okrilje Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki bo slovenski predstavnik na bienalu, povabila tandem Son:Da, Marijo Starič Jenko in Almiro Sadar, Annu Vertanen, Federica Pietrello in Ingrid Ledent.

Prvi Sunek
Letos prvič ima bienale tudi svoj naslov; Sunek. Ta zaznamuje moč bienala, ki je petdeset let premikal slovenski kulturni prostor in svetovni grafični svet, govori o moči umetnosti, ki sproža različne odzive, misli in čustva, opozarja pa tudi na razliko med lokalnim in globalnim.

Do Batmana do Biblije
Medtem ko bo bienale potekal v nekdanji Tobačni, pa bodo spremljevalne razstave začasno domovanje našle v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Božidar Zrinski je postavil razstavo, ki prinaša risbe in ovitke gramofonskih plošč, kot jih je ustvaril Raymond Pettibon. Ameriški sodobni umetnik je na 25. bienalu v Ljubljani prejel veliko častno nagrado, ki jo je osvojil za knjigo litografij in besedil Parcele na posodo/Plots on loan. Kot so zapisali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, igra ključno vlogo v Pettibonovem ustvarjanju odnos med besedilom in podobo: "S kombinacijo teksta in podobe, ki izhaja iz stripovskega jezika, ustvari unikatni hibrid oziroma mešanico citatov, vzetih iz raznih kontekstov, ter ga potisne v novo zgodbo. V njegovih delih je mogoče najti spomine, približne citate, občutke, zamisli in slike, ki so se mu porajale pri branju avtorjev od sodobne literature do sv. Aguština in Biblije, in oživljanje figur, kot so Nancy Reagan, Janis Joplin, Elvis Presley, Superman in Batman."

Pregled slovenskih grafik zadnjega pol stoletja
Ješa Denegri je med grafikami, ki so pri nas nastale od prvega grafičnega bienala, izbral najlepše oziroma najbolj značilne primere slovenske grafike. Med drugim bodo na ogled dela Janeza Bernika, Bogdana Borčiča, Rika Debenjaka, skupine Irwin, Božidarja Jakca, Metke krašovec, Franceta Miheliča, Zorana Mušiča in Gabrijela Stupice.

Prva linija
V prvo linijo pa so Liljana Stepančič, Božidar Zrinski in Breda Škrjanec postavili avantgardna in alternatovna dela, ki so nastajala v zadnjih štiridesetih letih v dveh družbenopolitičnih ureditvah in prevladujočih umetnostnih paradigmah, ki sta ponujali različne definicije radikalnega in avantgardnega. Izbrana dela prinašajo pregled avtorskih knjig, plakatov, vabil, periodike, reklam, pamfletov, umetniških knjig, internetnih projektov, tapet, gramofonskih trakov, dopisne umetnosti, artefaktov in celostnih podob.