Zadnjo izvedbo Mednarodnega grafičnega bienala so zaznamovali monumentalni rdeči objekti, ki so morebitne obiskovalce usmerjali k Tobačni tovarni in MGLC-ju, ki sta gostila razstavo. Foto: RTV SLO
Zadnjo izvedbo Mednarodnega grafičnega bienala so zaznamovali monumentalni rdeči objekti, ki so morebitne obiskovalce usmerjali k Tobačni tovarni in MGLC-ju, ki sta gostila razstavo. Foto: RTV SLO
Miha Males: Idol (1927)
V MGLC-ju smo slovensko grafiko nazadnje spoznavali konec leta 2006, ko je bila na sporedu razstava Privlačnost matrice, predstavitev slovenskega lesoreza. Foto: MGLC
Matej Sternen: Pomladno sonce
Mateja Sternena poznamo predvsem kot impresionističnega slikarja, vendar pa je bil vešč tudi grafike. Foto: Narodna galerija

In sicer v postavitvi Liljane Stepančič, Brede Škrjanec in Božidarja Zrinskega. Kako si je razstavo zamislila trojica kustosov Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je organizator prireditve, bomo videli 6. septembra, ko bo odprtje 27. MGB-ja. Dogodek se je sicer običajno začel junija, skoraj hkrati z beneškim bienalom likovne umetnosti.

Trenutek razvrednotenja ali ustvarjanja nove vrednosti umetnosti?
Izhodišče MGB-ja bo tokrat trenutek, ko je tehnologija omogočila reproduciranje umetniških del in tako za vedno preobrazila značaj umetniškega dela. Trenutek izuma možnosti reprodukcije umetnine, ki je imela dotlej značaj izjemnega in neponovljivega, je za vedno spremenil tudi naše razumevanje odnosa med izvirnikom in kopijo. Kopija kar naenkrat ni bila več nujno "degradirana" na položaj manjvrednega materiala; postala je umetnina, če je le bila pravilno zaznamovana. Ta preobrat v zgodovini umetnosti je morda najbolj zaznamoval prav grafiko; kot umetnost, katere pogoj je pravzaprav orodje, ki omogoča kopiranje.

Obenem je reproduktibilnost umetnosti omogočila tudi nastanek novih pomenov, pravzaprav novih "življenj" umetnin. Ekskluzivni izvirnik je bil večinoma "obsojen" na bivanje v milieuju elite; posnetki pa so se znašli v novih družbeno-političnih okoljih, v stiku s popolnoma novimi akterji, ki so jim dali tudi nov pomen. Letošnja izvedba Bienala bo tako načela tudi teme množičnosti umetnosti, novih pomenov avtorstva, vlogi umetnika in tehnologa ter dostopnosti umetnosti.

Grafika tudi v zasebnem prostoru
Dela domačih in tujih avtorjev bodo do 28. oktobra predstavljala vse pojavne oblike grafike; od tradicionalne grafike do tiskane umetnosti, videa, fotografije, računalniške in spletne umetnosti. Vsi sodelujoči se bodo predstavljali na treh razstavah, ki bodo zavzele tudi nekatere precej neobičajne prostore. Osrednja postavitev Sunek 3,40 bo tako na ogled v tivolskem MGLC-ju, pa tudi v zasebnih stanovanjih po Ljubljani ter v javnem in medijskem prostoru Slovenije.

Stigma in potovanje od Sternena do danes
Druga razstava bo Stigma. V Cankarjevem domu bo na ogled produkcija nagrajenca zadnjega MGB-ja. To ni oseba, pač pa trienalna prireditev Trienal Poli/Grafica de San Juan iz Portorika. V Ljubljani bo tako na ogled sodobna reproduktibilna umetnost Latinske Amerike in Karibov, ki bo ilustrirala politiko uveljavljanja umetnosti zunaj središč kapitala in politične moči.

Naslednji spremljevalni dogodek pa je historičnega značaja. Pod naslovom Od Sternenov do stripa bo v Narodni galeriji ter galerijah Kresija, Alkatraz in Kapelica predstavljen izbor slovenske grafike, začenši z Matejem Sternenom in Rozalijo Klein Sternen do sodobnega avtorskega stripa.