V prostorih Mestne galerije Ljubljana 2 so namreč odprli razstavo grafik, ki jih je Petar Waldegg ustvaril med letoma 1997 in 2007. Da razstava na spored prihaja ravno sedaj, je primerno tudi zato, ker je Waldegg leta 1989 na 18. grafičnem bienalu osvojil prvo nagrado. Tako pa si je tudi "zaslužil" samostojno razstavo v okviru naslednje ljubljanske mednarodne grafične razstave.

Sled mračne eksistencialne izkušnje
Umetnost leta 1950 v Travniku v BiH-u rojenega Waldegga je abstraktna. Waldegg na grafične liste v tehniki barvne jedkanice prenaša znake in oblike ter povezave med njimi, ki se navezujejo na vse tisto, kar se izmika pogledu v realno predmetnost. Gre za tematizacijo sanj, slutenj, asociacij, mitskega, preteklega ... Vse to pa je v bistvu tudi tisto, kar definira eksistencialno izkušnjo. In ustvarjalnost Petra Waldegga je eksistencialna. Ta eksistencializem pa v veliki meri določa še danes ne pozabljena izkušnja večletne vojne, še bolj pa izkušnja življenja v okupiranem Sarajevu.

Dela Petara Waldegga so tako zaznamovana s temno preteklostjo. Tudi zato so izdelana v pretežno temnih tonih, včasih pa se vendar odprejo tudi v bolj osvetljen prostor. A vedno ostaja pridih občutenja žalosti.

Kratek oris poklicne poti
Petra Waldegga z Ljubljano ne povezujejo le ljubljanski grafični bienale in druge razstave; z Ljubljano ga povezuje tudi študij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer je pri profesorju Bogdanu Borčiću opravljal podiplomski študij. Pred postankom v Ljubljani je Waldegg diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu, in sicer pri profesorju in uglednem grafiku Dževadu Hozu. Med letoma 1980 in 1992 je bil Waldegg profesor za grafiko na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu. Od leta 1994 pa živi in dela v Celovcu.