Na odprtju so nastopili DJ Splinter, DJ Dado, DJ Borka, in Valterap. Kustos razstave Božidar Zrinski z razstavo obiskovalcu sporoča, da so grafiti postali sestavni del vizualne podobe večjih slovenskih mest in da jih lahko obravnavamo tudi kot umetnost, ki ima svoj prostor tudi v galerijah.

Ena izmed najpomembnejših meril dobrega grafita je spretnost na raznih področjih - pri risanju in načrtovanju, pri izbiri lokacije, pri izvedbi, pri povezovanju, komuniciranju in tudi obvladovanju tehnike sprejanja. Identiteta grafitarjev, ki bodo svoja dela razstavili V MGLC-ju, ostaja anonimna, prepoznati jih bo mogoče le po podpisih na grafitih, narejenih neposredno na stene galerije, ki bodo predstavili več grafitarskih slogov in vsebin.

Tag bomber in piece
Grafiti so se razvili v okviru urbanega okolja in postali njegov sestavni del. Opaziti jih je mogoče na zidovih opuščenih tovarn, mestnih središč, v podhodih, predorih, podzemnih železnicah, ob avtocestah.

Na začetku so grafiti služili in nastajali v okviru kolektivne zavesti raznih skupin, ki so imele skupne cilje. Pomembni so bili predvsem druženje, družbene spremembe, medsebojno obveščanje, izražanje drugačnosti in spoštovanje drugačnosti, medtem ko je pri grafitih danes v ospredju izraziti individualizem. Proces nastajanja grafita se v bistvu začne že z iskanjem primernega imena, vzdevka, sinonima, kombinacije črk, s katerimi bo grafitar nastopil v javnosti. Proces dela se nadaljuje z iskanjem primernega in sebi lastnega sloga - najprej ustvarijo prepoznavni tag (s sprejem ali debelejšim markerjem izpisano ime grafitarja oziroma njegov psevdonim), ki jih bo razlikoval od vseh preostalih, snujejo razne barvne kombinacije za bomberje (grafit narisan v največ dveh barvah, lahko tudi v samih mestnih središčih) in pripravljajo večbarvne piece (prilagojena okrajšava, s katero grafitarji označujejo mojstrsko naslikani večbarvni grafit).

Imajo grafiti svoje mestu tudi v galeriji?
Grafiti so izšli iz iskanja novih umetnostnih izrazov v šestdesetih letih. V začetku sedemsedetih postanejo stalen vizualni pojav v ameriških mestih, zanje pa se kasneje kot promoterji novega gibanja začnejo zanimati tudi galeristi in prvo razstavo grafitov so odprli leta 1973 v galeriji Razor v New Yorku. Grafiti so eden prednostnih medijev sodobnosti, ki sovpada z obračanjem umetnostnega jezika k neposrednemu, elementarnemu videzu vsakdanjega življenja. Z vstopom v galerijo grafit ne pridobi na veljavi, saj ga opredeljujejo prav ulica, subkultura in neistitucionalnost. Tako ima razstava grafitov svojo vrednost predvsem v predstavitvi različnih slogov in vsebin ter pomeni razmislek glede položaja in statusa uličnega grafita glede na umetniške inštitucije in galerije.