Grško mesto, ki je bilo tudi sedež makedonske države, bo tako do konca leta 2008 dobilo nov muzej, ki bo obiskovalce popeljal v 4. stoletje pred našim štetjem. Čas Aristotelovega učenca in enega največjih vojskovodij v zgodovini nasploh bodo oživljali razstavljeni mozaiki, orožje, nakit in druge najdbe, ki so jih arheologi odkrili v izkopavanjih zadnjih dvajset let na območju Pele.

Kot so povedali na grškem kulturnem ministrstvu, so različne predmete našli predvsem v templjih, z njihovo pomočjo pa si je sijajno mogoče rekonstruirati takratno življenje. Našli so še napis, ki dokazuje, da so Makedonci govorili dorščino. Napis so grške oblasti označile za pomembno odkritje tudi v oziru politične zgodovine, saj razlagajo dorščino kot starodavni grški dialekt, čeprav so zgodovinske raziskave pokazale, da umestitev Dorcev med Grke ni tako preprosta.

Ljubitelj prezijske kulture
Aleksander III. Veliki se je rodil leta 356 in umrl leta 323 pred našim štetjem. Bil je sin Filipa II. in Olimpiade iz Epira ter je kot Filipov naslednik sledil enakim ciljem kot oče. Potem ko je zavaroval makedonsko severno mejo in oblast v Grčiji, se je leta 334 odpravil na pohod v Malo Azijo, kjer je potreboval štiri leta, da si je podvrgel perzijsko državo. Do leta pa 326 mu je uspelo razširiti svojo oblast vse do Turkemnije in Indije.

Leta 324 je v Suzi organiziral skupinsko poroko 10.000 grško-makedonskih izbrancev z odličnimi Perzijkami, svojega načrta o združevanju izbrancev teh kultur pa mu zaradi vse večjega nasprotovanja ni uspelo speljati do konca. V okviru teh prizadevanj ni spodbujal le vojakov, ki so imeli za priležnice Perzijke, da se z njimi poročijo, ampak si je tudi sam za ženo izbral Darejevo hči Statejro.

Aleksander Veliki, Zevsov sin
Velikega voditelja je močno privlačila religija in je tako spoštoval krajevna božanstva, to pa je postal tudi sam, ko so ga svečeniki Amonovega templja v Egiptu častili kot Zevsovega sina. To je povzročilo, da je svoje poslanstvo še bolj prepričano videl v graditvi nove svetovne države.

Aleksander je umrl v Babilonu poleti 323, ko je po nekem popivanju zbolel, morda za mrzlico, ali pa je bil zastrupljen. Njegovo truplo so prepeljali v Aleksandrijo in ga tam tudi pokopali. Po njegovi smrti v kraljestvu ni bilo enakovrednega naslednika, ki bi bil sposoben obdržati obsežno in na hitro osvojeno državo. Njegovi generali so se zanjo začeli prepirati, kar je pripeljalo do njenega razpada na več manjših tvorb.

Jabolko spora med Grki in Makedonci
Danes se njegovo ime pogosto omenja v večnih sporih med Grki in Makedonci, ki skušajo na vsak način dokazati, da je Aleksander njihov prednik. Potem ko so Atene grozile, da Skopju ne bodo dovolile pristopiti k Evropski uniji, dokler ne bo spremenilo imena države, so lani Makedonci Grke ujezili še s poimenovanjem skopskega letališča prav po Aleksandru Velikem.

M. K.