Slika Guernica je portret enega najbolj grozljivih dogodkov v novejši zgodovini Španije. Foto: EPA
Slika Guernica je portret enega najbolj grozljivih dogodkov v novejši zgodovini Španije. Foto: EPA
Pablo Picasso: Mirno življenje z vrčem in svečo.
Srebrno obletnico prihoda Guernice v domovino bo zaznamovala spektakularna razstava del Pabla Picassa. Foto: EPA
Pablo Picasso: Ženska v klobuku.
Slike Pabla Picassa so razpršene po muzejih po vsem svetu. Foto: EPA

Podoba vojnih grozot, ki so zaznamovale špansko državljansko vojno, je več kot 40 let potovala po svetu, dokler ni pred 25 leti stalnega doma našla v muzeju sodobne umetnosti Renia Sofia v Madridu. Okoli izbire domovanja Guernice so se pred četrt stoletja razvnele burne razprave, saj je Picasso v svoji oporoki izrazil željo, da bi ena od njegovih najznamenitejših slik visela v slovitem muzeju Prado.

Vsaj ena izpolnjena želja
Upoštevana pa je bila druga velika Picassova želja. Umetnik je zahteval, da Guernica ne prestopi španske meje tako dolgo, dokler v njegovi domovini ne bo odpravljen režim generala Franca in ne bo ponovno zaživela prava demokracija.

Velika razstava bo leta 2006 zasedala tako muzej Prado kot tudi center sodobne umetnosti Renia Sofia, z izpostavljanjem tematike vojne, nasilja in miru v umetnosti velikana kubističnega slikarstva pa naj bi spomnila na grozljivo bombardiranje mesta Guernica. Po besedah španske ministrice za kulturo Carmen Calvo, bodo za potrebe velike predstavitve dela Pabla Picassa številna platna posodili muzeji s celega sveta.

Podoba žrtev nesmiselne vojne
Pablo Picasso je Guernico po naročilu španske republikanske vlade naslikal kot podobo, ki naj bi krasila španski paviljon na svetovni razstavi leta 1937 v Parizu.

Slika predstavlja živali, ljudi in stavbe, ki jih je prizadelo bombardiranje mesta Guernica, katerega so zakrivili nacistični zavezniki generala Franca. Platno je tako popolna podoba groze in nasilja, s katerima se soočajo nedolžne žrtve vojne.

V opomin svetovnim voditeljem
Čeprav je slika ogromna – dolga je 7,76 metra, v višino pa meri 3,49 metra – je Pablo Picasso delo opravil bliskovito. Bombe so Guernico razdejale 26. aprila 1937, španski paviljon na pariškem velikem sejmu pa je vrata odprl že julija istega leta. Zaradi miroljubnega in humanitarnega sporočila slike so z njeno reprodukcijo okrasili tudi zid v stavbi Organizacije združenih narodov v New Yorku. Kot opomin političnim voditeljem slika visi ob vhodu v dvorano, v kateri zaseda Varnostni svet.