V naravo s paleto in platnom pod pazduho - idealna terapija proti travmam. Foto: Leopold Museum
V naravo s paleto in platnom pod pazduho - idealna terapija proti travmam. Foto: Leopold Museum
Hermann Hesse
Slikovitost, zaščitni znak hipijevske subkulture, ki je za svoja vzela Hessejeva literarna dela, je bila tudi zaščitni znak Hessejeve likovne umetnosti.
Hermann Hesse
Hermann Hesse skozi pogled Andyja Warhola. Foto: Leopold Museum

O tem govori življenje Hermanna Hesseja. Že več kot 40-letni Hesse, ki ga večina pozna kot literata, je namreč po živčnem zlomu odkril svoj do tedaj prikriti dar za slikanje. Pri tem so mu pomagali psihiatri, ki so mu kot terapijo predpisali likovno ustvarjanje. Z likovnim izražanjem svojih nočnih in dnevnih sanj naj bi se Hesse znebil travm, ki so se v njegovi (pod)zavesti nalagale predvsem od leta 1914. Tedaj je Hesse javno pozval proti podleganju pretiranim nacionalističnim čustvom, ki hitro zameglijo posameznikovo presojo in lahko vodijo do katastrof zares hudih razsežnosti.

Hesse na sramotilnem stebru ne zdrži prav dolgo
Jalovo početje v okolju, ki je bilo zaradi nekaj desetletnega živahnega delovanja pridigarjev tako imenovane volkovske ideologije, ki je povzdigovala nemški narod in njegove arijske korenine, zelo dovzetno za razmah skrajnega nacionalizma. Hermann Hesse se je znašel na sramotilnem odru, odrekli so se mu celo nekateri najbližji prijatelji. Hessejevo življenjsko stisko je stopnjevala še shizofrenija, za katero je trpela njegova žena, književnika pa je hudo prizadela tudi očetova smrt leta 1916. Živci so se preveč nakravžljali (ali pa raztegnili) in Hesse je moral poiskati strokovno pomoč.

Barve preženejo travme
Posledice tega dogodka so ta čas prikazane v dunajskem Leopold Museumu. Na razstavi Hermann Hesse - Dichter & Maler (Hermann Hesse - pesnik & slikar) je razstavljenih prek 100 Hessejevih platen. Vsa po vrsti so precej slokovita, a ne tako zelo kot psihedelična umetnost hipijev, ki so Hessejeva literarna dela Stepni vok in Siddharta nekaj desetletij pozneje vzeli za svoja. V muzeju poudarjajo, da so likovna dela Hermanna Hesseja točen odsev avtorjevega življenja in izraz njegove filozofije, ki je prisegala na tesno povezanost besed in podob. Tega se je držal tudi pri svojem pisateljevanju, pri katerem je vedno veliko pozornosti posvečal asociacijam na svetlobo in barve.

Postavitev dopolnjujejo fotografije, različni dokumenti, izvirni Hessejevi rokopisi in pisma, s predstavitvijo katerih je skušala kuratorka Bettina Leder-Hindemith podati čim bolj celovito podobo osebe Hermanna Hesseja.

P. B.