Kontroverzni britanski umetnik se je pred kratkim mudil v zapuščenem vojaškem letališkem hangarju v Gloucestershiru. Tja ga je pripeljala tajna misija. Pripomočki: varovalna oblačila, kirurška oprema in skoraj tisoč litrov formaldehida. Ne, Hirst ni načrtoval obdukcije vesoljcev, pač pa je moral "osvežiti" svojo najslovitejšo konceptualno umetnino, The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living (Fizična nezmožnost smrti v umu nekoga, ki živi).

Zelo draga riba brez pomfrita
Za velikim imenom se seveda skriva najslavnejši morski pes na svetu - tisti, ki ga je Hirst v akvariju, polnem formaldehida, leta 1992 razstavil v londonski galeriji Saatchi. Plenilec je takrat bliskovito postal sinonim za šokantne taktike vseh mladih britanskih umetnikov. Mecen, zbiratelj in oglaševalski guru Charles Saatchi, je Hirstu takrat zanj plačal 50 tisoč funtov, kar se je britanski javnosti zdela smešno visoka številka (tabloid Sun je tisti dan izšel z naslovom '50 tisoč funtov za ribo brez pomfrita' na prvi strani). Danes njegovo vrednost ocenjujejo še enkrat više.

Če ni strašen, nima smisla
Ko je Hirst za razstavo pripravljal tistega prvega morskega psa, ga je samo potopil v formaldehid, in zato je žival kmalu začela gniti. Koža živali se je zgubala, tekočina v akvariju pa je postala motna. "Ni več izgledal tako strašen," pravi Hirst. "Videlo se je, da ni resničen. Vse skupaj ni imelo nobene teže več." V galeriji Saatchi so zato že leta 1993 psa vzeli ven, mu odrli kožo in jo napeli na model velike živali iz umetne mase.

Zadnja leta je Saatchi začel prodajati dela mladih umetnikov, ki jih je v devetdesetih tako strastno zbiral; The Physical Impossibility of Death in the Mind of Someone Living je bilo eno najdražjih del sodobne umetnosti, ki ga je kdo kupil - bilijonar Steven A. Cohen je pred dvema letoma zanj odštel 8 milijonov dolarjev. Ko je morski pes zamenjal prebivališče, je Hirst novemu lastniku ponudil, da svojo stvaritev malo popravi - natančneje, da zamenja morskega psa.

Rok trajanja: 200 let
Novi morski pes, ki se pred smrtjo verjetno ni zavedal, kako zelo se bo zapisal v zgodovino, je kar 2 meseca v posebnem zmrzovalniku potoval iz Avstralije. No, pravzaprav je šlo za psico - okoli 25 let staro samico, ki tehta skoraj dve toni. Vanjo so s posebnimi injekcijami vbrizgali toliko kemikalij, da bo "sveža" še vsaj 200 let. "Sicer lahko zahtevate denar nazaj," pravi umetnik.

Kje tiči bistvo umetniškega dela?
Hirst se zaveda, da bodo nekateri umetnostni zgodovinarji zdaj, ko je žival zamenjal, trdili, da ne gre več za isto umetnino. "Umetniki in konservatorji imajo različne predstave o tem, kaj je zares pomembno: prvotna umetnina ali prvotni namen. Ker se sam štejem med konceptualiste, mislim, da je pomembnejši namen."