Nepogrešljivo povezan s Carigradom je tudi vlak Orient Express. Foto: EPA
Nepogrešljivo povezan s Carigradom je tudi vlak Orient Express. Foto: EPA

Bienale sta letos prvič pripravila dva kuratorja, in sicer direktor nizozemskega muzeja Van Abbemuseum Charles Esche in direktor turškega centra za sodobno umetnost Platforma Garanti Vasif Kortun. V dogodke v okviru bienala sta uvrstila dela, ki govorijo o turški kulturni in gospodarski prestolnici. Pri tem ni nujno, da avtorji prikazujejo realno podobo mesta, ampak so jim lahko vir navdiha tudi zgodbe, ki krožijo o tem pisanem mestu.

Kdo ali kaj so Irwin?
Slikarski kolektiv Irwin je že vrsto let med v tujini najbolj prepoznavnimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci. Irwin je kot zveza petih likovnih ustvarjalcev nastal v začetku osemdesetih kot eden od ustanovnih članov slovenskega kulturnega fenomena NSK (v osemdesetih je izraz NSK pomenil Neue slowenische Kunst). V okviru NSK-ja imajo Irwini vlogo biografov, ki z mediji likovne umetnosti dokumentirajo življenje NSK-ja.

Medsebojno navdihovanje
Glavni namen bienala, ki so ga v Carigradu prvič pripravili leta 1987, je druženje turških in mednarodnih umetnikov, ki naj bi nato spodbujalo medsebojno spoznavanje in navdihovanje. Ker eden od kustosov prihaja iz Nizozemske, bo vzporedno s carigrajskim bienalom potekala tudi razstava v muzeju Van Abbe v deželi tulipanov. Obiskovalci tamkajšnje postavitve bodo lahko spoznali zgodovino carigrajskega bienala in idejo drugačnosti.

Dve razstavišči o mestu na dveh celinah
Kdor se bo želel seznaniti s podobo, kot jo imajo o mestu na dveh celinah umetniki iz različnih dežel, bo lahko odgovore iskal v glavnih dveh carigrajskih zgodovinskih zgradbah: v cerkvi sv. Irene in Jerebatskem zbiralniku vode ter v stavbi na robu Bosporja, ki gleda na azijski del mesta.