Oglas
Italijanski fotograf Luciano Monti je pred nekaj leti v Cankarjevem domu že predstavil knjigo Ameriška krajina, tokrat pa je v prostorih, ki jih je Monti že spoznal, na ogled fotografski pogled v skrite kotičke Italije. Italijanska krajina je kolekcija črno-belih fotografij, pri ustvarjanju katerih se Monti ni ustavil pri dokumentarni fotografiji. Fotografije Luciana Montija so umetniška interpretacija videnega in kot take so nadgradnja golega pogleda in njegovega "zapisovanja".
Fotografija postane umetnostKerstin Fiedler, projektni vodja vsakoletne fotografske razstave Hasselblad Masters, je opredelitev Montijevega dela dopolnil s sestavkom: "Črno-bela italijanska pokrajina Luciana Montija je svojevrstna umetniška izkušnja, predvsem zato, ker podobe niso le dokumentarne. Posebne so zaradi spoja umetniške interpretacije in poetične moči, ki jih preobrazi v prevzemajoče likovno delo."
Italijanska krajina Luciana Montija je sprehod po točkah italijanske pokrajine, do katerih se popotnik (pa tudi domačin) le redko poda. Po navadi zato, ker zanje niti ne ve. V Cankarjevem domu tako lahko spoznamo nežne in elegantne sipine na Sardiniji, osamele drogove na plažah Sottomarine di Chioggie v pokrajini Veneto, zanimive primerke italijanske flore, med katerimi pa ne manjkajo niti vsem dobro znani vinogradi.
Fokusi zanimanja Luciana Montija
Na fotografskem "meniju" Luciana Monte prevladujejo krajine in portreti. Krajinarstvo je bilo najprej predvsem spremljevalna tema Montijevega fotografiranja. Najbolj so ga namreč zaposlovale fotografije porok in druga portretna fotografija. Sledila je Kodakova nagrada za najboljšega italijanskega portretnega fotografa leta 1992-1993, leta 1998 pa je sledila še nagrada proizvajalca fotografske opreme Agfa za najboljšega fotografa porok.
Prelom je nastopil samo leto po prejemu tega priznanja, ko je Luciano Monti predstavil svojo knjigo Ameriška krajina. Monti svojega fotografskega mojstrstva ne more potrditi z uradnim dokumentom. Nikoli se ni šolal za fotografa. Končal je študij angleškega jezika s književnostjo. Kljub temu pa so se njegove fotografije prebile celo v stalne zbirke Viktorijinega in Albertovega muzeja v Londonu, muzeja fotografske umetnosti v Odenseju na Danskem, evropsko zbirko polaroidnih fotografij v Pragi in v zbirko pariškega Oddelka za fotografijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje