Giorgio de Chirico je iskale prvine metafizičnosti v arhitekturnih elementih. Foto:
Giorgio de Chirico je iskale prvine metafizičnosti v arhitekturnih elementih. Foto:
Silvestro Lega
Dela Silvestra Lege ali kako se je razvijal impresionizem.
Mark Rothko
Italijani bodo letos deležni temeljitega poduka o ameriški likovni umetnosti druge polovice 20. stoletja. Foto: EPA
Albrecht Dürer

Tedaj bodo odprli razstavi, posvečeni dvema pomembnima predstavnikoma italijanskega slikarstva zadnjih dveh stoletij. V palači Zabarella v Padovi bo na ogled presek opusa Giorgia de Chirica (1888-1978), enega utemeljiteljev tako imenovanega metafizičnega slikarstva. V Forliju pa se bodo posvetili dosežkom skupine Macchaioli oziroma njenemu predstavniku Silvestru Legi (1826-1895).

Italijan z navdihom pri Nietzscheju
Stotnija slik, ki bo tvorila celoto de Chiricu posvečene razstave, bo prinesla celovit pregled de Chricove ustvarjalnosti. Od začetkov v simbolističnem slikarstvu je eden ključnih italijanskih ustvarjalcev 20. stoletja prešel k metafizičnemu slikarstvu (pittura metafisica). De Chiricov slikarski slog se je izoblikoval pod vplivom filozofije Nietzscheja in Schopenhauerja, s katero se je seznanil med študijem na umetniški akademiji v Münchnu. Metafizika de Chrica predstavlja tudi predstopnjo nadrealističnega slikarstva, ena od njenih posebnosti pa je pogosta uporaba arhitekturnih motivov. De Chirica so namreč vedno znova prevzele "metafizične prvine" arhitekture, med katere je prišteval oboke, stebrišča in tudi majhne trge.

Toskana korak pred francoskimi impresionisti
Silvestro Lega in skupina umetnikov, ki je skupaj z njim ustvarila šolo, imenovano Macchiaioli, je veljal za slikarskega "disidenta". Prekinil je namreč tradicijo, ki jo je zapovedovala akademska skupnost in se je osredinil predvsem na ustvarjanje vtisa minljivosti trenutkov. Mimobežnost lepote in sploh vsega obstoječega je skušal Legov slikarski krog ustvariti z uporabo drobnih lis (macchie), zaradi katerih je na platnu upodobljen prizor izgubil trdno materialnost. Skupina Macchiaioli zato tudi velja za slikarsko šolo, ki je napovedala nastop impresionizma.

Dvakrat invazija iz Francije
Ti razstavi sta le dve v razsežni ponudbi, ki so jo za letos pripravili italijanske galerije in muzeji. Vrhunci bodo sicer nastopili šele čez nekaj mesecev. 2. marca bodo v palači Strozzi v Firencah prerezali trak, ki bo preprečeval vstop na predstavitev del Paula Cezanna. Ta naj bi menda vključevala tudi nekaj sicer zelo redko javnosti predstavljenih del. Prav tako na začetku marca bodo v Rimu v muzeju Vittoriano odprli postavitev 150 del francoskega simbolista ruskega rodu Marca Chagalla.

Kdo je vplival na Albrechta Dürerja?
Predvsem za tiste, ki radi preučujejo vpliv umetnosti Albrechta Dürerja na italijansko renesanso (in obratno), bo zanimiva razstava Dürer in Italija. Dogodek bo povezal Dürerjeve risbe in grafike iz Medičejskih zbirk z deli nemškega umetnika, ki jih hranijo na Dunaju, v Madridu, Washingtonu in Londonu. Tudi ta razstava bo na ogled v italijanski prestolnici, kot tudi dve postavitvi, ki bosta prikazali ameriško vizualno umetnost druge polovice 20. stoletja. Jeseni tako prihajata na spored razstavi o Marku Rothku in Popartu med letoma 1956 in 1968.

Predvsem za tiste, ki radoživo odkrivajo še nepoznana poglavja iz zgodovine umetnosti, pa bo privlačna razstava, posvečena 550. obletnici rojstva Pintoricchia. Razstava v Nacionalni galeriji v Perugii bo od 7. decembra predstavljala pogosto in po krivici spregledanega renesančnega umetnika.