Župan občine Komen Uroš Slamič je ob 20. obletnici Galerije Lojzeta Spacala povedal: 'Po mojem mnenju je bil to ključni trenutek, ki je Štanjel potisnil v razvojni ciklus, s katerim nadaljujemo še danes. Brez galerije bi bil kraj pust in prazen.' Foto: Lojze Spacal
Župan občine Komen Uroš Slamič je ob 20. obletnici Galerije Lojzeta Spacala povedal: 'Po mojem mnenju je bil to ključni trenutek, ki je Štanjel potisnil v razvojni ciklus, s katerim nadaljujemo še danes. Brez galerije bi bil kraj pust in prazen.' Foto: Lojze Spacal
Lojze Spacal: Znamenje Štanjel (1979)
Rojeni Tržačan je bil vse življenje zelo navezan na Kras in njegove ljudi, kar se je odražalo tudi v njegovem likovnem opusu. Foto: Lojze Spacal
Lojze Spacal: Hiša kraškega kamenarja (1958)
Temelj stalne zbirke Galerije Lojzeta Spacala je osnoval Spacal sam, ko je 20. maja 1988 občini Sežana podaril 51 slik, 78 grafik in eno tapiserijo. Foto: Lojze Spacal

Štanjelska galerija je 27. maja praznovala 20-letnico delovanja, kar so sodelavci galerije zabeležili z razstavo treh različnih pogledov na kraško pokrajino. Eden pripada Zoranu Mušiču, eden Silvestru Komelu, enega je podal Aleksij Kobal. Jubilejno razstavo bodo odprli v petek ob 20.00. Naslednja posebnost ob sklepu dveh desetletij delovanja Spacalove galerije pa je tudi nova celostna podoba galerije. Ta je sestavljena iz črk in pik, značilnih za Spacalovo ustvarjanje. O tem se bo mogoče prepričati tudi v jubilejnem katalogu, v katerem bodo poleg zgodovine galerije predstavljene tudi gostujoče razstave ter Spacalova stalna zbirka.

Začetek z obnavljanjem štanjelskega gradu
Zametki galerije segajo v leto 1987, ko je bil ustanovljen pripravljalni odbor za odprtje galerije Lojzeta Spacala. Pravzaprav bi morali seči še dlje v zgodovino. Na začetek sedemdesetih, ko je stekla obnova štanjelskega gradu, porušenega leta 1944. Pri obeh projektih, obnovi gradu in načrtovanju galerije, je kot arhitektka sodelovala Nataša Štupar Šumi, medtem ko so bila pripravljalna dela na postavitev zbirke v pristojnosti kustosinje Nelide Nemec in Lojzeta Spacala. Slednji je celo sam priskrbel lak za pode galerije. Tudi ključni temelj za začetek delovanja galerije - posest stalne zbirke - je prispeval Spacal. To je bila darilna pogodba, s katero je Žižek občini Sežana podaril 51 slik, 78 grafik in eno tapiserijo.

Drugi pogost gost - Maks Fabiani
Slovesno odprtje galerije je sledilo 27. maja 1988. Na ogled so postavili stalno zbirko Spacalovih slik in galerij. Med razstavami, ki so v naslednjih letih dopolnile stalno ponudbo štanjelskega razstavišča velja na prvem mestu omeniti razstavo Lojze Spacal - novejša dela. Postavitev, ki je bila na ogled leta 1995 je galerijo za nekaj mesecev spremenila v prostor zares celovite predstavitve likovne umetnosti Lojzeta Spacala.

S tamkajšnjim prostorom tesno povezana je bila razstava Maks Fabiani - Vizije prostora, ki je predstavila urbanistične načrte za Posočje, Kras in Goriško tega izjemnega slovenskega arhitekta in urbanista. Leta 2004 je sledila še ena postavitev, posvečena Fabianiju. Bila je to razstava Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel!. Pregled večjih razstav sklepamo s Spacalom. Lani so namreč ob 100. obletnici rojstva tržaškega umetnika pripravili pregledno razstavo grafike Lojze Spacal - 100 let rojstva, ob tem jubileju pa sta med drugim izšla tudi komplet desetih razglednic z motivi Spacalovih del in osebna poštna znamka, izdelali pa so tudi priložnostni poštni žig.

Trpka kraška pokrajina porodi umetnost
Razstava ob 20. obletnici ustanovitve Spacalove galerije pa je predvsem hommage pokrajini, na katero je vse življenje ostal navezan Lojze Spacal. Svoj pogled nanjo so podali umetniki treh različnih generacij in treh različnih izraznih slogov. Kot so zapisali v besedilu k razstavi, so Zoran Mušič (1909-2005), Silvester Komel (1931-1983) in Aleksij Kobal (roj. 1962) "v Krasu, v kraški pokrajini s svojo značilno trpkostjo, kamnitostjo, trdoto, od sonca ožgano in razpokano zemljo rdečih, rjavih in oker odtenkov našli svoj vsebinski vir, bodisi v večini svojega ustvarjalnega opusa ali pa samo v nekaterih svojih ustvarjalnih ciklih /.../". Bistvo razstave je ravno podajanje raznovrstnih videnj Krasa, zaradi česar si vsak obiskovalec lahko ustvari svojo lastno sodbo.

P. B.